Menu Item
Zamislite si vprašanje, izberite karte in poglejte v svojo prihodnost. Že stoletja se ljudje iz vseh družbenih slojev in vetrov obračajo k tarotu, ker verjamejo, da karte razkrivajo njihovo prihodnost. Kdo je Pamela Colman Smith, ki je ustvarila najbolj znane podobe preroških kart, zgodovina pa jo je pozabila?
Simbolne podobe tarot kart so se kulturno ukoreninile v glasbi, umetnosti in filmu, toda ženska, ki je narisala ilustracije najbolj uporabljenega kompleta Rider-Waite iz leta 1909 in ga je prvotno izdalo podjetje Rider & Co, je utonila v pozabo.
Njeno delo je bilo popolnoma zasenčeno, vse zasluge pa je pobral naročnik ilustracij Arthur Edward Wait. Zdaj, več kot 70 let po njeni smrti, je bila avtorica ilustracij Pamela Colman Smith vključena v novo razstavo v Muzeju ameriške umetnosti Whitney v New Yorku. Razstava se osredotoča predvsem na številne, premalo cenjene umetnike iz obdobja ameriškega modernizma iz zgodnjega 20. stoletja.
Kdo je bila Pamela Colman Smith?
Po besedah kustosinje omenjene razstave Barbare Haskell je bila Smith, tako kot številne druge umetnice tistega časa, žrtev marginalizacije ženskih dosežkov. Na razstavi je tako na ogled postavljen celoten nabor Smithinih tarot kart, skupaj z enim od njenih bolj znanih del — slike iz leta 1903 z naslovom The wave (val, op. a.), ki je del stalne zbirke.
Umetnica Smith je bila fascinantna, a skrivnostna ženska. Kot mistik je bila del skrivne okultne oziroma ezoterične družbe Hermetični red zlate zore, ki je ideje za svoj sistem duhovnega prepričanja, osredotočenega na magijo in metafiziko, črpala iz kabale in prostozidarstva.
Smith je bila rojena ameriškim staršem v Londonu, otroštvo pa je preživela na Jamajki in se odevala v indijsko modo. Prav zaradi tega so nastala nasprotujoča si poročila o tem, ali je bila v resnici medrasna ali ne. Prav tako je bila izbrana za kvir ikono, saj si je dolga leta dom delila s poslovno partnerico Noro Lake. Nikoli pa ni bilo znano, ali je bil njun odnos romantične narave.
Kaj pomeni kvir (queer)?
Kvir pomeni kritiko vseh oblik normativnih spolnih usmerjenosti. Kvir teorija poudarja raznolikost in nasprotuje gejevsko-lezbičnemu gibanju, ki skuša homoseksualnost predstaviti kot enako “normalno” kot heteroseksualnost. Nasprotuje tudi identitetnim politikam in trdi, da se kot kvir ni mogoče identificirati, ampak je mogoče kvirovske vrednote le živeti.
Kvir zavrača asimilacijo in normalizacijo, nasprotuje konceptom normalnosti in je kritičen ne le do heteronormativnosti, temveč tudi do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in gejevskih gibanj. Pri tej kritiki se poslužuje nekonvencionalnih političnih strategij (civilna nepokorščina, performativnost … ) in se aktivno vključuje v druga socialna gibanja.
Vir: Legebitra
Umetnica Smith je bila navdihnjena z nekakšno mistično podobo sveta, je pojasnila kustosinja razstave Haskell. Da bi odklenila svojo podzavest, je poslušala glasbo in menda je imela sinestezijo — nevrološko stanje, zaradi katerega lahko oseba ob zvoku vidi oblike ali barve.
Smith je delovala v simbolistični tradiciji ter v svoji umetnosti prednost dajala metaforičnim in čustvenim podobam pred vsakdanjimi, in to v času, ko so ZDA tik po prelomu v 20. stoletje doživele velike industrijske in družbene spremembe. “Njena likovna umetnost res odraža trenutek, ko oseba tolažbo poišče v bolj duhovnih zadevah, zlasti v času, ko se zdi, da industrija prevzema in ustvarja občutek razdrobljenosti in izolacije,” je še povedala Haskell.
Ko je britanski pesnik Arthur Edward Waite pristopil do Smith in ji predstavil svojo vizijo prenovljenih tarot kart, je bila stara 31 let. Svoje slike je v tem času razstavljala v newyorški galeriji slavnega fotografa Alfreda Stieglitza, ki je bil pomemben podpornik njenega dela. Waite, tako kot Smith, je bil del Hermetičnega reda in se je celo povzpel na raven velikega mojstra. Obširno je preučeval starodavna besedila, bil je avtor del na temo misticizma, razvil je tudi ideje o konceptu novih kart in kako jih je treba razvrstiti.
Tarot karte, ki razkrijejo prihodnost
Napovedovanje s pomočjo kart tarot je sicer prisotno že od 15. stoletja, vedeževanje pa se je v Italiji razvilo iz tradicionalnih kart. Komplet vsebuje 78 kart, razdeljenih v dve skupini, imenovani velika in mala arkana. Večja arkana vsebuje alegorične like, kot so luna, sonce, norec in zaljubljenca, medtem ko je manjša arkana razdeljena na oštevilčene karte v korelaciji s štirimi elementi: palice, skodelice, meči in pentakli.
Ker so bile prejšnje različice tarot kart manj slikovite narave, je Smith polna domišljije ustvarila podobe, ki bralcu oziroma vedeževalcu olajšajo njihovo interpretacijo. “Waite je bil nedvomno tisti, ki je spodbudil nove ilustracije in je verjetno vložil kar nekaj kreative pri ustvarjanju velike arkane,” je poudarila Barbare Haskell, kustosinja newyorške razstave.
Čeprav je Waite morda res ustvaril koncepte za 22 kart velike arkane, so bile vse ilustracije delo Smith. In ker se je Waite manj zanimal za malo arkano, ki obsega 56 kart, so bile te ideje popolnoma njene, je še dodala Haskell. Umetnica je 78 ilustracij, ki so danes znane vsem, ki jih zanima vedeževanje, dokončala v svojem studiu v Londonu, pri tem pa je uporabila črnilo in akvarel.
Pamela Colman Smith je za svoje delo prejela majhen honorar, ne pa tudi avtorskih pravic. Do danes naj bi bilo prodanih že več kot 100 milijonov izvodov kompleta tarot, a Haskell je ob tem opozorila, da je težko v resnici oceniti njihov doseg.
Zaton njene kariere
Le tri leta po izdaji tarot kompleta Rider-Waite je Smith prenehala umetniško ustvarjati, saj se je s svojimi deli težko preživljala. Po zadnji umetniški razstavi se je spreobrnila v katolicizem, kupila hišo na območju Cornwalla v Angliji, kjer je živela z Noro Lake.
Pozneje se je preživljala z oddajanjem prostorov duhovnikom. Smith se je ravno tako vključila v gibanje za volilno pravico žensk in Rdeči križ, njene prioritete pa so se na videz spremenile. “Ker je nehala delati, ni bila več prisotna v svetu umetnosti,” je pojasnila Haskell.
Ko je leta 1929 izbruhnila svetovna gospodarska recesija (velika depresija, op. a.), so uničujoči gospodarski učinki zaprli galerije in premaknili ameriško umetnost stran od dekadentnega sloga secesije, je še razložila kustosinja Haskell.
Ti družbeni premiki so kratko kariero Smith verjetno potisnili v pozabo umetnostne zgodovine. “Umetniki, ki so bili v tem obdobju dejavni, so se večinoma usmerili v bolj realistične sloge ali pa so padli v obskurnost,” je dodala. Mnogi od njih pa tudi niso imeli stalne galerijske zastopanosti.
Kljub porastu zanimanja za tarot karte v zadnjih letih dela Smith danes niso veliko razstavljena. Haskell sicer verjame, da je njen umetniški opus vreden ponovne ocene in da je bila Smith simbol obdobja, ki mu je pripadala.
“Zajela je duh, celotno razpoloženje na prelomu stoletja, ki naj bi se poglobilo v nezavedno in se dotaknilo intuitivnih izkušenj. Torej, da se ne zapletamo v konkretna, racionalna dejstva, temveč da resnično raziščemo svoja bolj čustvena področja,” je sklenila Haskell.
**Avtorica članka: Jacqui Palumbo/CNN
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!