Brati se je naučil pri dveh letih, še pred vstopom v osnovno šolo je že obvladal snov za kemijo za osmi razred in si doma začel graditi kemijski laboratorij. S 14 leti je dobil dovoljenje za vpis na fakulteto. O njem so snemali oddaje in dokumentarne filme. Nato je izginil. Kje je danes "intelektualni ponos Jugoslavije" Miodrag Mimi Mićić?
Miodrag Mimi Mićić, ki danes šteje 45 let, je veljal za otroškega genija, novega Nikolo Teslo in Leonarda da Vincija. Že vse od zgodnjih let je kazal izjemen talent, pa tudi interes, predvsem za tehnične in naravoslovne vede. Vabili so ga za gosta v televizijske oddaje, kjer je kot otrok pojasnjeval stvari, ki jih je bilo težko pojasniti večini odraslih, o njem so pisali članke in snemali prispevke in dokumentarne filme (“Mladost leta 1984” in “Portret znanstvenika v mladosti”), piše Nova.rs.
Obiskoval je tudi podjetja in skušal svoje inovacije prodati takratnim industrijskim velikanom, kot so Iskra, Rade Končar in Tomos. Leta 1987 je napisal prvo pesniško zbirko in prejemal nagrade za nadarjene. Bil je štipendist Titovega sklada.
Razumljivo je blestel v šolskih klopeh, kjer je kot po tekočem traku preskakoval razrede in šolanje končal veliko pred vrstniki. Zaradi svoje nadarjenosti je bil večkrat žrtev medvrstniškega nasilja, moral je tudi zamenjati šolo.
Po osnovni šoli se je vpisal na tehnično srednjo šolo in šolanje nadaljeval na višji metalurški šoli. Ko je v manj kot dveh letih končal srednjo šolo, so mu jugoslovanske oblasti kljub 14. letu starosti dovolile vpis na fakulteto. Vpisal se je na beograjsko fakulteto za fiziko in kemijo. Tam je diplomiral iz fizike ter magistriral in doktoriral iz fizikalne kemije. Kljub temu nato zanj niso imeli asistentskega mesta na beograjski univerzi, zato se je leta 1998, ko je bil še doktorand na beograjski fakulteti, odpravil v Združene države Amerike. Od takrat o “ponosu Jugoslavije” ni bilo več slišati veliko, nanj pa so se v zadnjem času spomnili srbski mediji.
Hvaležen, da ga v Beogradu niso želeli
Miodrag Mimi Mićić je v ZDA prišel zgolj z dvema kovčkoma in manj kot 1.000 dolarji. Tam je leta 2002 pridobil še doktorat znanosti iz fizikalne biokemije in začel slediti ameriškim sanjam. Kot pišejo srbski mediji, je postal redni profesor, raziskovalec, predstojnik katedre na državni univerzi, podpredsednik multinacionalne korporacije, komercialni pilot in certificirani inštruktor letenja.
Poleg tega, da veliko potuje, ima hišo, jahto, zasebno letalo in več avtomobilov, si je tam ustvaril tudi družino. Lani sta z ženo dobila hčerko Allison Nadeždo. Zaradi nove članice družine se je moral začasno posloviti od nenavadnih hišnih ljubljenk, dveh divjih mačk.
Kljub uspehu v življenju mu denar, kot je dejal za srbske medije, ne pomeni veliko, čeprav je lahko z njim prišel do vsega, kar si je želel še v časih, ko je veljal za jugoslovanskega čudežnega otroka.
“Ta fant ima enake interese kot pred 40 leti. Malo je le odrasel, prav tako so nekoliko večje igrače, vse drugo pa je ostalo isto,” je dejal Mićić, ki mu študenti rečejo profesor Miki. Dodal je, da se ne kot otrok ne zdaj kot odrasel nikoli ni imel za genija, temveč bolj za osebo z večjim spektrom stvari, ki so ga zanimale. O doseženem uspehu v ZDA pa je dejal, da je vse dosegel postopoma, ob tem pa je vedno verjel in znal “nemogoče” spremeniti v “mogoče”.
“Vedno sem bil in ostal oseba, ki je bila ne glede na okoliščine srečna,” je še povedal. Danes je hvaležen, da ga na beograjski fakulteti niso želeli na mestu asistenta. Akademsko s Srbijo trenutno ni povezan.
Zgodba Miodraga Mimija Mićića se je začela že v zgodnjih letih, ko mu je brezposelna mama redno brala otroške knjige in ga že pri dveh letih naučila brati. V stanovanju so imeli pogosto prižgan televizor, Mimi pa se je prek izobraževalnih oddaj za otroke in mladostnike navdušil nad naravoslovjem in tehniko. Ker starši kmalu niso znali več odgovarjati na njegova vse bolj zahtevna vprašanja, o katerih je želel debatirati, je za pogovore začel iskati starejše in izobražene ljudi v okolici, ki jih je Miodrag vse po vrsti fasciniral s širokim znanjem v tako zgodnjih letih.
Zanimivo je, da na fakulteti ni bil med najboljšimi študenti. “Imel sem tudi šestice pri predmetih, ki me niso zanimali,” je dejal v enem od intervjujev.
Avtorica: Zorica Antonijević/Nova.rs
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje