Kraljevina Butan, kjer živi manj kot milijon ljudi in prevladuje budizem, ni znana le po slikoviti naravi, temveč tudi po posebnem vrednotenju sreče. Kakšnem?

Navkljub lepi naravi je mala južnoazijska kraljevina Butan v veliki meri zaprta za obiskovalce. V državi, ukleščeni med velesili – Indijo in Kitajsko – živi manj kot milijon ljudi, je pa med drugim znana po izvirnem pristopu do sreče. To, denimo, merijo s posebnimi, docela nekonvencionalnimi kazalniki, ki pa vključujejo uravnotežen ekonomsko-socialni razvoj, ohranjanje okolja in dobro vladanje.

“Sreča zadeva vse,” po navedbah BBC pravi butanski 31-letni budistični voditelj, njegova ekscelenca Khedrupchen Rinpoche. “Če si to priznamo ali ne, gre za smisel vsakega človeka,” doda.

Rinpoche je zadnjih 12 let posvetil predavanju o budističnih načelih in njihovem uresničevanju v vsakdanjem življenju, za BBC zapiše Stephanie Zubiri. Nauke, ki jih uči, je preizkusil tudi v praksi, in to v gorah, z malo hrane in v neugodnih vremenskih razmerah. “Kar se je zelo jasno izkazalo za resnično, je to, da sreča nima nič opraviti z zunanjimi pojavi; izvira od znotraj,” pravi.

A kot pove Rinpoche, se ni treba izpostaviti ekstremnim pogojem, da bi našli mir. “Nehati moramo iskati srečo v izkustvih onkraj sebe. Po mojem mnenju obstajajo štirje stebri: ljubeča prijaznost, sočutje, nenavezanost in karma,” pove. Po njegovem lahko te stebre uresničuje vsak in to na katerikoli točki življenja.

Karmo si pogosto razlagamo narobe

Medtem ko v Butanu poudarjajo prijaznost in sočutje tako v odnosu do sebe kot tudi do drugih, je nenavezanost, tretji steber, eden od temeljev butanske kulture. “Ko nekaj gre narobe, ne postanimo nemudoma depresivni, kajti stvari se bodo spremenile,” po navedbah BBC pojasni Rinpoche. “Če sprejmemo, da so vse stvari nestalne, to pomeni, da se lahko spremenijo; spremembe pa spremlja upanje,” doda. Treba je prav tako sprejeti, da tudi dobre stvari v življenju ne trajajo. Pandemija je, denimo, marsikoga prisila v spremembe.

Četrti steber, koncept karme, pa si pogosto narobe razlagamo, opozori Rinpoche. Karma ne pomeni nekakšnega sistema univerzalnega maščevanja, ki bo prinesel slabo tistemu, ki je slabo povzročil, temveč pomeni povezavo med vzrokom, okoliščino in učinkom. Pomembno je sprejeti, da dejanja in izbire vplivajo na zunanji svet. “To je kot sajenje dreves. Če posadimo seme manga, bo zrasel mango. Ne moremo posaditi semena jabolka in pričakovati, da bo zrasel mango,” ponazori. Po njegovem verjeti v karmo človeku omogoči, da dela na sebi in postane, kar želi postati.

Po besedah podjetnice Thinley Choden je pri Butanu poseben “skupen občutek hvaležnosti, dobrobit skupnosti in nacionalna identiteta.” Se pa država sooča s prenekaterimi težavami – med njimi sta inflacija in negotovost pri preskrbi s hrano, negativne posledice pa je prineslo tudi zaprtje meja zaradi pandemije covida-19, navaja BBC.