Ko mladi na delovnem mestu le strmijo

Nov fenomen, imenovan "strmenje generacije Z", na družbenih omrežjih in v poslovnih okoljih vzbuja tako posmeh kot tudi zmedo. Gre za prazen, dolg in brezčuten pogled, ki ga pogosto vidimo kot odgovor na neformalne pozdrave ali navodila na delovnem mestu.

Tovrstno hladno ali odmaknjeno reakcijo mnogi starejši delavci razlagajo kot znak dolgčasa, odmaknjenosti ali celo pasivne agresije. Od družbenih omrežij do pisarniških prostorov ta prazen izraz postaja kulturno žarišče, ki bega vodje in zabava sodelavce.

Ob frekventnosti pojava se pojavlja vprašanje, zakaj se mlajši odrasli zatekajo k takšni reakciji. Strokovnjaki prazni pogled generacije Z pripisujejo predvsem zmanjšanemu številu osebnih interakcij, s čimer sovpada tudi porast socialne anksioznosti, ki je trenutno ena izmed najhitreje rastočih anksioznih motenj.

Med pandemijo so računalniški zasloni nadomestili stik iz oči v oči, kar jih je prikrajšalo za normalne socialne interakcije v kritičnih fazah razvoja. Posledično po mnenju strokovnjakov številni pripadniki generacije Z niso povsem prepričani, kako se vključiti v klepet ali komunicirati z ljudmi, ki jih ne poznajo.

Odraz nezanimanja ali spremenjena telesna govorica?

Kot je prepričan Joe Galvin, glavni raziskovalec pri podjetju Vistage, je izraz na obrazu subtilen pokazatelj digitalne generacije, ki je vzgojena ob zaslonih, hitrih vsebinah in spletni komunikaciji.

Gre za generacijo, ki je izoblikovala popolnoma drugačno telesno govorico, kot je ta v navadi pri starejših generacijah. Stalen očesni stik pri generaciji Z lahko ne pomeni pozornosti in obratno, pojasnjuje Galvin. Kar pripadnik generacije boomer ali generacije X dojema kot hlad, je v resnici lahko Z-jevska različica aktivnega poslušanja.

Prav zato je treba biti pri ustvarjanju sklepanj previden. Galvin je izrazil prepričanje, da je sklepanje brez dokazov lahko škodljivo za zaposlenega, zato delodajalcem svetuje, naj podrobneje preučijo, kako interpretirati vedenje zaposlenih. Potrebno si je zastaviti vprašanje, ali člani ekipe s svojo telesno govorico izražajo iskreno nezanimanje ali pa se vodje zgolj zanašajo na zastarele predstave o tem, kako naj bi pozornost in kooperativnost izgledali.

Da bi se mlajše generacije bolje znašle v delovnem okolju, številni strokovnjaki svetujejo gojenje kulture odprtega dialoga, postavljanje jasnih pričakovanj in razvijanje novega načina vodenja, ki bo prilagojeno mladim zaposlenim. Mlajši delavci naj bi po raziskavah namreč najbolj uspevali v okoljih, ki dajejo prednost pristnosti, fleksibilnosti, transparentnosti in skupnemu namenu.

"Strmenje generacije Z", ki vse pogosteje preganja službene prostore, je v širši javnosti deležno negodovanja in posmeha. Toda strokovnjaki so prepričani, da si delodajalci ne morejo privoščiti napačnega razumevanja in zmotne presoje prihodnje generacije – ne nazadnje bo ta do leta 2030 že prevladovala na delovnih mestih.