Menu Item
Na svetu je vse več ljudi s prekomerno telesno težo. Giles Yeo, svetovno znani genetik z Univerze v Cambridgeu in pionir na področju raziskav debelosti je podrobneje pojasnil, kako se spopasti z debelostjo, ki je bolezen, in kako na to vplivajo naši možgani. Delil je tudi pet resnic, kot jim pravi, ki pomagajo do bolj zdravega odnosa do hrane in pri ohranjanju normalne telesne teže.
Ko je leta 2013 ameriško zdravniško združenje debelost prepoznalo in priznalo kot bolezen. Po njihovih podatkih je debelih kar 42 odstotkov Američanov, 31 odstotkov pa jih ima prekomerno telesno težo, poroča CNN.
Slovenija je po podatkih raziskave, objavljene v britanski znanstveni reviji za področje splošne medicine The Lancet, med približno 190 državami na 162. mestu po deležu debelosti žensk in na 63. mestu po deležu debelosti moških.
V Sloveniji je debelih 150.000 žensk, starejših od 20 let in 230.000 moških. Od leta 1990 do 2022 se je delež predebelih žensk v Sloveniji povečal za nekaj manj kot dva odstotka, delež predebelih moških pa za dobrih 14 odstotkov. Predebelih deklic (5–19 let) je v Sloveniji 8 odstotkov, predebelih dečkov pa 13 odstotkov.
“Debelost je stanje možganov”
Z debelostjo povezana zdravstvena stanja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, povišan holesterol, bolezni srca in možganska kap, so sicer dobro dokumentirana. Toda, zakaj je debelost bolezen?
“Ena od pomembnih stvari, ki smo se jih naučili, je, da je debelost stanje možganov,” je nedavno v podkastu Chasing Life povedal Giles Yeo, svetovno znani genetik z Univerze v Cambridgeu in pionir na področju raziskav debelosti.
“Zdaj je nedvoumno jasno, da je debelost problem možganov. Lakota je torej možganska, čeprav občutek prihaja iz želodca. Zdaj vemo, da je debelost le vpliv možganov na to, kaj in kako jeste,” je dodal.
Debelost ni prekomerna telesna teža, pač pa stanje, ko visoka telesna teža vpliva na vaše zdravje. “V tem primeru je debelost bolezen,” je po poročanju CNN Yeo pojasnil razliko.
Ima pa pri tem pomembno vlogo genetika. Vpliva na to, koliko maščobe lahko shranijo vaše maščobne celice, pa tudi na to, kako pogosto in kako močno naši možgani pošiljajo signal lakote.
Torej, kaj lahko naredite, če vam narava ni dala najboljših genskih predispozicij? Yeo je v svoji prvi knjigi Gene Eating (Gensko prehranjevanje, op. p.) naštel pet nasvetov, ki jih imenuje Yeo resnice.
Resnica št. 1: Izguba kilogramov ne sme biti enostavna
Hujšanje je v nasprotju z našimi mehanizmi za samoohranitev. “Vsakdo, ki vam reče, da je hujšanje enostavno, vam laže. Verjemite mi, da vam laže. Izguba teže ni enostavna, ker možgani poskrbijo za to, da ni. Vaši možgani sovražijo hujšanje, zato vas bodo skušali pripraviti do tega, da težo pridobite nazaj. Hujšanje ni težko zato, ker bi bili vi v tem slabi, ampak zato, ker hujšanje naj ne bi bilo enostavno,” je dejal Yeo.
Resnica št. 2: Poskusite z zmernostjo
Zmanjšajte vnos hrane. “Jejte vsega po malo,” je svetoval Yeo in opozoril pred popolno izločitvijo skupin živil, kot so ogljikovi hidrati ali maščobe. “Če lahko pijete denimo mlečne izdelke, potem veste, da mlečni izdelki za vas niso strupeni,” je poudaril.
Resnica št. 3: Počasi prebavljiva hrana je vaš prijatelj
Izbirajte živila, ki se “lepijo” na rebra, saj se boste ob hrani, ki se prebavlja počasi, dlje časa počutili siti. Sem sodijo beljakovine. “Zaradi beljakovinskega vnosa se lahko počutite bolj polni, vendar jih ne jejte preveč. Tudi uživanje vlaknin, denimo, vam daje občutek sitosti.”
Resnica št. 4: Kakovost je pomembnejša od kalorij
Upoštevajte hranilno vrednost celega živila in ne le njenega dela. “Ne računajte kalorij na slepo. Zakaj? Ker kalorije ne povedo ničesar o hranilni kakovosti hrane. Število kalorij vam ne pove, koliko beljakovin, vlaknin, soli, mikrohranil je v obroku,” je opozoril Yeo.
Resnica št. 5: Hrana ni vaš sovražnik
Yeo pravi, da ljudje pri razpravah o dietah po nepotrebnem govorijo o izključevanju tako imenovanih slabih živil, namesto da bi razumeli, kako dejansko vplivajo na prehrano.
“Ne bojte se hrane. Menim, da moramo popraviti prehransko okolje, prav tako mislim, da bi morali nekateri uživati manj hrane. Hrano moramo imeti radi,” je še dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!