Menu Item
Znate našteti vse celine? Izkaže se, da je odgovor na to na videz preprosto vprašanje precej bolj težek, kot si mislimo. Odvisno od tega, koga, kje in kdaj vprašate.
Če bi vas nekdo na ulici vprašal, koliko je celin, bi se vam odgovor verjetno zdel otročje lahek: Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija, Antarktika. Torej šest.
A bi nekateri razlikovali med Severno in Južno Ameriko. Morda bi kdo celo omenil še Zelandijo. Torej sedem? Ali osem? … Očitno odgovor ni tako otročje lahek, kot se zdi na prvi pogled.
Je Evropa celina ali le “zahodni del Azije”?
Navsezadnje, zakaj je Evropa celina? Gre le za nekakšen “zahodni del Azije” oziroma zahodni del Evrazije, če Evropo in Azijo štejemo kot eno celino. “Evropa je kot ideja za celino nesmiselna,” pravi Jonn Elledge, avtor knjige A History of the World in 47 Borders: The Stories Behind the Lines on Our Maps (Zgodovina sveta v 47 mejah: Zgodbe iz ozadja črt na zemljevidih).
“Njene meje z Azijo so predvsem majhni zalivi, notranja morja ali ne posebej impresivna gorska območja.” je dejal za portal IFL Science. Elledge trdi, da ima poimenovanje Evrope za celino zgodovinsko-kulturno ozadje. Prvi so jo s tem imenom poimenovali stari Grki, ki so tako imenovali kulturno območje z grškim vplivom in jo postavili v središče sveta, ne da bi vedeli, da se Evropa in Azija dejansko stikata, pojasnjuje Elledge. Na občutek povezanosti kultur, ki so obstajale na območju, ki ga imenujemo Evropa, je kasneje vplival tudi vzpon islama, zaradi katerega so se pred tem kulturno podobna območja zdela tuja. Na pojem Evrope pa je končno vplival tudi evropski imperializem, ki je omogočil zahodni (evropski) civilizaciji, “da je postavila pravila za ves svet”, še dodaja Elledge.
Definicije celine ni
Ali sploh imamo definicijo celine? Izkaže se, da je v resnici nimamo.
“Nič v resnici ne definira celine, razen zgodovinske konvencije,” pravi Dan Montello, profesor geografije na kalifornijski univerzi v Santa Barbari. “Različni dejavniki povečujejo ali zmanjšujejo verjetnost, da je neko ozemlje v določenem zgodovinskem obdobju za različne ljudi imenovano celina, vendar ni mogoče trditi, da obstaja opredelitev celine, ki bi bila povsem načelna in nearbitrarna.”
Problem geološke definicije
Ali bi morda na celine morali gledati z geološkega stališča? Torej, da bi celino imenovali kopno maso, ki ustreza tektonskim ploščam, omejenim s prelomi? Tudi tu bi se hitro zapletli.
V članku v New York Timesu, ki je pisal o tej temi, je podan primer Beringovega preliva med Azijo in Severno Ameriko. Še relativno nedavno je bil preliv povsem prehoden kopenski most, ki je povezoval obe kopenski gmoti, in nekateri strokovnjaki menijo, da se njuni tektonski plošči še nista povsem ločili. Ali torej res lahko govorimo o dveh celinah?
Montello definicijo celin s tektonskimi ploščami zavrača. Po njegovem mnenju je treba upoštevati tudi zgodovinske okoliščine. “Tektonske plošče zgodovinsko gledano z definicijo celin nimajo ničesar opraviti, prav tako pa v tem trenutku ne morejo predstavljati načelne podlage za celine,” je dejal; “skoraj vsaka celina vključuje dele več plošč, meje celin pa niso in nikoli niso bile določene z mejami plošč.”
Vendar pa tudi “etničnost, rasa, kultura ali politika nikoli niso opredeljevali celin”, je dodal, “razen z običajnimi teorijami, ki so bile večinoma mitične”. Poglejmo na primer Grenlandijo: politično je evropska, geološko ameriška. Ali Havaji: geografsko niso del Severne Amerike, vendar so nedvomno del druge največje države na tej celini.
Geologi sicer imajo kriterije za celino: da se kos zemlje kvalificira za celino, mora imeti visoko nadmorsko višino v primerjavi z oceanskim dnom; raznolikost kamninskih tvorb, ki vključujejo magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine; debelo skorjo – opazno debelejšo od okoliške oceanske skorje; ter jasno določene meje okoli dovolj velike površine. A ta definicija še vedno ni dovolj natančna. Kako velika je “dovolj velika površina”? Kako jasne morajo biti “jasno določene meje”?
“Vsaka kopenska masa, ki je dovolj velika, da spremeni zemljevid sveta, je pomembna,” je za New York Times povedal Nick Mortimer, geolog z novozelandskega raziskovalnega inštituta GNS Science. “Označevanje in prepoznavanje dela Zemlje kot celine, tudi če je majhna, tanka in potopljena, je bolj informativno, kot če zemljevid pustimo prazen.”
Problem Zelandije in Islandije: novi celini?
Zato, na primer, Zelandijo – skoraj povsem podvodno celino, ki vključuje Novo Zelandijo – vse pogosteje obravnavajo kot osmo celino.
Ustreza namreč vsaj trem od zgoraj naštetih kriterijev: njena skorja je debela od 10 do 30 kilometrov, kar je več od 6 ali 7 kilometrov debele oceanske skorje; vsebuje raznolikost kamninskih tvorb; in čeprav je pod vodo, je dvignjena nad oceansko dno. Po drugi strani pa je Zelandija majhna. Njena površina znaša 5 milijonov kvadratnih kilometrov, za približno dve tretjini Avstralije. Ali to šteje kot celina ali gre le za nenavadno debel del skorje?
Spodaj si lahko ogledate posnetek celine Zelandije, ki prikaže skorjo, ki jo definira celino (in ki je večinoma pod vodo).
Geologe pa “muči” tudi vprašanje Islandije.
“Skorja pod Islandijo je debela več kot 40 kilometrov, sedemkrat debelejša od običajne oceanske skorje, je za ameriško Geološko združenje (GSA) leta 2021 povedala Gillian Foulger, geofizičarka na univerzi v Durhamu. “Ko smo upoštevali možnost, da je ta debela skorja kontinentalna, so naši podatki nenadoma dobili smisel,” je pojasnila. “To nas je takoj pripeljalo do spoznanja, da je kontinentalno območje veliko večje od same Islandije – pod morjem je skrita celina.”
Afroevrazija ali Evraziafrika ali Aziafropa?
Ali imamo torej devet celin? Ali osem, če Evropo izločimo?
Ampak, če jo, lahko kot posebno celino izločimo tudi Afriko, ki je dejansko povezana z Evrazijo – Sueški prekop je navsezadnje umetna tvorba. In tako dobimo Afroevrazijo (ali Evrafroazijo ali Evraziafriko ali Azievrafriko ali Aziafropo ali Afraziopo … verjetno bi okoli izbora imena nastal velik mednarodni trušč).
Torej, ali zdaj štejemo devet celin? Osem, če izločimo Evropo? Ali pa se povsem opremo na kriterij “velike in razločljive” ter rečemo, da obstajajo samo štiri – Afroevrazija, Amerika, Antarktika in Avstralija?
“Celina je izmišljen koncept,” je za IFLScience povedal Elledge. So družbeni konstrukt in ne ločene kopenske mase, tektonske plošče ali karkoli drugega, pravi.
Antarktika in “vse drugo”?
In morda ima pri tem, kot se izkaže, zapletenem vprašanju prav Valentin Rime, geolog na univerzi v Fribourgu.
“V bistvu obstajata le dve glavni celini,” je povedal za New York Times. “Antarktika in vse ostalo.”
Morda se vam to zdi smešno, a argument drži: “Južna Amerika je povezana s Severno Ameriko prek Paname, Severna Amerika je povezana z Azijo prek Beringovega preliva, Azija pa je povezana z Evropo, Afriko in Avstralijo prek Urala, Sinaja in Indonezije.” A tudi v tem primeru ni čisto lahko. Nick Mortimer pravi, da bi, če bi upoštevali takšno definicijo celin, morali upoštevati še Zelandijo. “Zelandija je ločena od Avstralije s 25-kilometrskim, 3.600 metrov globokim oceanskim jarkom,” je dejal. “Na podlagi Valentinove logike to pomeni, da obstajajo dejansko tri celine.”
Tako je edino, o čemer se lahko na koncu strinjamo, da je na vprašanje “Koliko je celin” trenutno nemogoče zanesljivo odgovoriti in da je to odvisno od tega, kdaj, koga in zakaj to vprašate. “Nihče ne more trditi, koliko celin obstaja kot stvar načelnega dejstva, saj so odločitve v veliki meri osnovane na konvencijah, ki so sčasoma iz mode in še danes predmet razprave,” je za HowStuffWorks povedal Montello. “Ne obstaja noben ’car’ ali ’generalni direktor’ celin ali kakšna druga končna avtoriteta,” je dodal, “tako da je domišljavo trditi, da ima kdo dokončen odgovor”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!