Menu Item
Na največjem nemškem otoku Rügen v Baltskem morju je zelo priljubljeno in obiskano letovišče. Luksuzni apartmaji z zastekljenimi balkoni in pogledom na morje pa si delijo stene z ostanki nekdanjega nacističnega letovišča.
Megalomanski kompleks, imenovan Prora, je sestavljen iz niza šestnadstropnih stavb, ki se le 150 metrov od morja raztezajo na skoraj petih kilometrih ob obali. Letovišče, ki je imelo kar deset tisoč dvoposteljnih sob, so zgradili med letoma 1936 in 1939.
Tipičen primer arhitekture tretjega rajha je zasnoval Clemens Klotz, gradnjo pa je nadzoroval “Hitlerjev arhitekt” Albert Speet. Koncept si je že v zgodnjih tridesetih letih zamislil Rober Ley, vodja nacističnega ideološkega programa Kraft durch Freude (Moč skozi veselje), ki ga je vodila ideja, da si vsak delavec zasluži počitnice na plaži.
Vsaka soba je imela pogled na morje, dve postelji, omaro in umivalnik. Več stvari preprosto ni bilo mogoče umestiti v prostor, velik 12,5 kvadratnega metra. V vsakem nadstropju so bile skupne kopalnice. Letovišče bi moralo imeti tudi skupne jedilnice in številne prostore za kulturne prireditve, zabavo in šport.
Letovišče v času nacizma ni zaživelo
Pri gradnji letovišča so sodelovala vsa večja gradbena podjetja tretjega rajha in skoraj devet tisoč delavcev. Z začetkom vojne leta 1939 so jih premestili v tovarne orožja, Hitlerjevo prvo od domnevno petih zamišljenih letovišč pa je ostalo prazno.
Zgradili so osem stanovanjskih blokov, kino in gledališče, medtem ko bazeni in festivalna dvorana niso prišli na vrsto.
Minila so desetletja, preden je velikanski kompleks zaživel kot letovišče, a tudi takrat je bilo vse skupaj precej škandalozno. Med vojno so bili tam nastanjeni begunci iz Hamburga, ob koncu vojne begunci iz Vzhodne Nemčije, ko je otok zasedla sovjetska vojska, pa njihove topniške brigade. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je letovišče postalo vojaško oporišče v Nemški demokratični republiki.
Po združitvi so v Prori nastanili begunce iz Hrvaške in BiH, nato pa so del kompleksa spremenili v mladinski hotel. Leta 1994 so kompleks razglasili za spomeniško dediščino. Da bi Proro obnovili, so blok za blokom prodali različnim zasebnim investitorjem.
Danes je večji del kompleksa res spremenjen v luksuzno letovišče s hoteli in apartmaji. Sobe so povezali, kopalnice pa niso več skupne. V nekaterih blokih pa so zrasla luksuzna stanovanja.
Medtem ko so nekateri kritični do ureditve letovišča v Hitlerjevem kompleksu, drugi trdijo, da to ni tako sporno, saj da je bila Prora vedno namenjena izključno turizmu – čeprav v času nacizma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje