Oblak pepela je zastrl nebo in nastopila je tema, ki je trajala celo leto. Temperature so padle pod ničlo, 75 odstotkov vseh živih bitij na Zemlji pa je bilo izbrisanih.
Sredi 80. let preteklega stoletja je skupina ameriških arheologov preučevala satelitske posnetke mehiškega polotoka Jukatan in na njih odkrila “prstan” premera več kot 200 kilometrov.
Pravzaprav je bil prstan skoraj popoln polkrog, ki so ga sestavljale vodne kotanje in votline, ki so značilne za to območje in so tipičen motiv na turističnih brošurah. Ljudem na Zemlji se zdi, da so po polotoku naključno razporejene, pogled iz vesolja pa pokaže, da tvorijo polkrog, skoraj tako natančen, kot bi ga zarisal s šestilom, piše portal punkufer.hr.
Danes vemo, da gre za “brazgotino”, ki jo je na našem planetu pustil asteroid premera okoli 12 kilometrov, ki je pred 65 milijoni let trčil v Zemljo na območju današnjega Jukatana, pri čemer je odjeknila eksplozija, ki si jo je skoraj nemogoče predstavljati. Tako je nastal krater, ki je ime dobil po mestu Chicxulub (izg. “čikču’lub” ali “čiksu’lub”) na tem mehiškem polotoku.
Sam krater, ki ima premer okoli 180 kilometrov, se danes večinoma skriva pod vodo, omenjene vodne kotanje pa so nastale kot posledica “raztrganin” zemeljske skorje, ki jih je udarec pustil na bližnji okolici. Znanstveniki danes menijo, da je ob trku asteroid v trenutku “izkopal” krater, ki je bil globok kar 30 kilometrov, sčasoma pa se je napolnil.
V letih, ki so sledila, se je naš planet spremenil do neprepoznavnosti. Oblak pepela je zakril nebo in nastopila je noč, ki je trajala celo leto. Temperature so se spustile pod ledišče, skoraj tri četrtine živih bitij pa je izumrlo. Najbolj usoden je bil trk za velike dinozavre, saj so izumrle vse vrste. Ostali so le manjši predstavniki, do tedaj dominantne družine plazilcev, predhodniki živali, ki jih danes poznamo kot ptice.
Kaj se je dogajalo ob trčenju, si poglejte v spodnjem videu.
Ljudje si običajno zmotno predstavljajo, da so vsi dinozavri izumrli v trenutku ali vsaj v naslednjih dneh. Takoj so zagotovo umrle vse živali, ki so bile od središča udarca oddaljene nekaj sto kilometrov, izumrtje preostalih pa je trajalo desetletja, če ne že stoletja.
Podnebne in druge spremembe, ki jih je povzročila eksplozija, so namreč prekinile prehranske verige, tako da je večina vrst izumrla zaradi lakote.
Danes je središče eksplozije kilometer pod mestom Chicxulub Puerto, v katerem živi nekaj tisoč ljudi in v katerem nizke hiše rumene, bele in oranžne barve obkrožajo skromen mestni trg. Ljubitelji dinozavrov, ki želijo mesto obiskati, da bi občutili duh preteklega časa, se pogosto izgubijo in pristanejo v bližnjem Chicxulub Pueblu. Ko pa le pridejo na pravo lokacijo, bodo tam našli opomnik katastrofe vseh katastrof, slike dinozavrov, ki so jih narisali okoliški otroci.
V bližini je tudi igrišče z zavropodi in betonsko kostjo, kjer obiskovalci lahko izvedo nekaj o različnih vrstah izumrlih stanovalcev območja iz davne preteklosti. Kakšnih 45 kilometrov južneje stoji tudi Muzej znanosti kraterja Chicxulub, ki so ga odprli lani, v njem pa lahko obiskovalci izvedo še več o dogodkih, ki so spremenili Zemljino obličje, piše portal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!