Kravata ni tako nedolžna, kot se zdi. Lahko predstavlja zdravstveno tveganje

"V številnih poklicih kodeks oblačenja vključuje obvezno kravato, čeprav je zelo malo znanega o vplivu te 'družbeno zaželene zadušitve'," so leta 2018 zapisali raziskovalci Univerzitetne bolnišnice Schleswig-Holstein v Nemčiji, ki so raziskovali pretok krvi skozi možgane.

Zmanjšan pretok krvi v možgane

V raziskavi so 30 zdravih moških razdelili v dve skupini: v prvi skupini so moški nosili kravato, ki so jo zavezali do rahlega občutka nelagodja, druga (kontrolna skupina) pa je imela odprt ovratnik brez kravate.

Pri obeh skupinah so s pomočjo magnetne resonance merili pretok krvi skozi možgane.

Pokazalo se je, da so imeli moški v skupini s tesno zavezano kravato v povprečju 7,8 odstotka manjšo prekrvavljenost možganov, v nekaterih primerih tudi do 10 odstotkov manjšo v primerjavi s kontrolno skupino.

Tolikšno zmanjšanje prekrvavitve možganov že lahko povzroči tudi glavobole, omotico in slabost.

Čeprav pri zdravih posameznikih kratkoročno verjetno takšna zmanjšanja ne povzročajo resnih težav, bi lahko dolgotrajna ali večja omejitev pretoka vodila v resnejša stanja, so zapisali raziskovalci.

Ob tem pa so tudi poudarili, da bi za dokončne ugotovitve bile potrebne še dodatne raziskave.

Nevarnost razvoja glavkoma?

Tesno prilegajoče se kravate lahko povečajo pritisk v očeh, kar je lahko problematično za ljudi z očesnimi boleznimi, kažejo nekatere raziskave.

Zlasti glavkom – bolezen, povezana z visokim očesnim tlakom – se lahko zaradi nošenja kravate poslabša ali hitreje razvije, je trdila študija, ki so jo leta 2003 objavili britanski raziskovalci.

Nekatere kasnejše raziskave tega niso povsem potrdile, druge pa so nakazale, da morda obstaja povečano tveganje za povišan očesni tlak pri ljudeh, ki pogosto nosijo preveč zategnjene kravate, ali za tiste, ki že imajo diagnosticiran glavkom.

Druge raziskave so pokazale, da se tlak v očesu zdravih ljudi poviša le v začetku nošenja pretesne kravate, potem pa se počasi normalizira.

Obstajajo pa tudi opozorila, da bi lahko bila pretesna kravata vzrok za napačne (previsoke) meritve očesnega tlaka pri zdravstvenih pregledih za glavkom.

Rezervoar mikrobov

So pa raziskave pokazale, da kravate lahko delujejo kot prenašalci bakterij in drugih patogenov. To pa je še posebej skrb vzbujajoče v zdravstvenih okoljih, kjer nekateri zdravniki ali drugo zdravstveno osebje nosi kravate - bodisi ker to zahteva delodajalec ali zaradi osebnega prepričanja.

Zdravniki in drugo osebje, ki nosi kravate, lahko nehote prenesejo mikrobe s sebe na paciente in obratno.

Poleg tega kravate pogosto "ulovijo" ostanke hrane, slino in druge delce, a jih zelo redko peremo. To pa jih naredi za rezervoar mikrobov, pišejo raziskovalci.

Morebitnim zdravstvenim težavam, ki jih morda prinaša nošenje kravate, se tako lahko preprosto izognemo: kravate ne vežemo pretesno okoli vratu, pogosteje pa jo menjamo in peremo – ali pa jo prenehamo nositi.