Lahko negativno razmišljanje pospeši ali povzroči demenco? Odgovarja nevroznanstvenik

Demenca in motnje, kot sta depresija in anksioznost (tesnobnost) – stanji, povezani s trajnimi negativnimi čustvenimi mislimi – so že dolgo tesno prepletene.

A nedavna študija nakazuje, da lahko nenehni, ponavljajoči se vzorci negativnega razmišljanja, tako imenovano fatalistično razmišljanje, vodijo do zgodnejšega pojava ali okrepljenih simptomov že prisotne demence, piše BBC portal Science Focus.

Skratka, konstantno ali dolgotrajno negativno razmišljanje lahko demenco povzroči ali poslabša.

Kako lahko negativna naravnanost povzroči dejansko fizično škodo možganom?

Čeprav vzročna povezanost ni dokončno potrjena – opažena je le povezava -, pa se kot možen mehanizem omenja odziv telesa na stres.

Zdravo delujoči možgani so običajno optimistično naravnani in pri razmišljanju proizvajajo tako imenovano pristranskost v korist optimizma (angleško: optimism bias).

To pomeni, da po navadi razmišljamo v pozitivni smeri - predpostavljamo, da imamo prav, da obstaja pravičnost in da je pomembna ter da se bodo stvari odvijale v našo korist.

To nas ohranja samozavestne in motivirane ter nas ščiti pred nenehno zaskrbljenostjo. Gre za nekakšen psihološki obrambni mehanizem.

Ko pa to optimistično naravnanost izgubimo – kot se pogosto zgodi pri depresiji –, občutimo bistveno več stresa in negativnosti.

Znano pa je tudi, da kemični vidiki stresa povzročajo biološke poškodbe možganov, kar pogosto vodi v bolj prepoznavne duševne motnje.

Če so možgani že fizično oslabljeni zaradi dejavnikov, ki povzročajo demenco, potem ni pretirano reči, da lahko nenehno negativno razmišljanje ta proces še pospeši, je za portal zapisal nevroznanstvenik Dean Burnett.

Povezava dolgotrajnega negativnega razmišljanja in Alzheimerjeve bolezni

Avtorji prej omenjene študije so ugotovili, da posamezniki z višjo stopnjo ponavljajočega se negativnega razmišljanja doživljajo hitrejši kognitivni upad.

Prav tako so pri teh ljudeh pogosteje zaznali večje količine beljakovin tau in amiloida, ki so povezani z Alzheimerjevo boleznijo.

Zanimivo je, da je študija sicer potrdila povezavo med depresijo in anksioznostjo ter kognitivnim upadom, ni pa našla povezave med depresijo in anksioznostjo ter kopičenjem beljakovin tau in amiloida.

Vodja študije, dr. Natalie Marchant z University College London v Združenem kraljestvu, je pojasnila: "Depresija in anksioznost v srednjih in poznih letih sta že znana dejavnika tveganja za razvoj demence. V tej raziskavi smo ugotovili, da bi lahko določeni miselni vzorci, ki so značilni za depresijo in anksioznost, predstavljali osnovni razlog, zakaj imajo ljudje s tema motnjama večjo verjetnost za razvoj demence."

"Če naše ugotovitve postavimo ob bok drugim raziskavam, ki povezujejo depresijo in anksioznost s tveganjem za demenco, lahko sklepamo, da bi lahko kronični negativni miselni vzorci skozi daljše časovno obdobje povečali tveganje za demenco. Ne menimo pa, da bi kratkoročne življenjske stiske pomembno vplivale na povečanje tega tveganja."