Menu Item
Dva satelita Evropske vesoljske agencije bosta zakrila Sonce. Znanstveniki upajo, da bo to pomagalo do odgovorov na številna vprašanja.
V začetku lanskega decembra je Evropska vesoljska agencija (ESA) v Zemljino orbito izstrelila misijo Proba-3.
Misijo sestavlja par satelitov, katerih naloga je ustvarjanje umetnih sončnih mrkov.
A če ste se razveselili, da znanstveniki to počnejo zato, da bomo ta, ne tako zelo pogost “nebesni spektakel” lahko zdaj večkrat opazovali z Zemlje in ob tem grizljali pokovko ter navdušeno zdihovali, ste se razveselili prehitro. Umetne sončne mrke bodo lahko opazovali samo znanstveniki.
Zakaj so sončni mrki pomembni za znanost?
Sončni mrki že stoletja znanstvenikom omogočajo raziskovanje Sonca, piše portal IFL Science.
Leta 1724 so tako prvič opazili sončno korono, medtem ko so leta 1919 s pomočjo sončnega mrka dobili prvo potrditev Einsteinove splošne teorije relativnosti, kar je bil eden najbolj prelomnih dogodkov v sodobni znanosti.
Kljub dolgi zgodovini opažanj pa številna vprašanja, povezana z delovanjem Sonca, ki vpliva tudi na življenje na Zemlji, in na katera bi lahko odgovorili z opazovanjem mrkov, ostajajo nerešena.
Problem je predvsem v tem, da so opazovanja naravnih sončnih mrkov – čeprav jih znamo napovedati – še vedno lahko logističen zalogaj, odvisna pa so tudi od sreče. Naravni sončni mrki so namreč redki (pojavijo se le vsakih 18 mesecev), niso vedno popolni, trajajo največ 7 minut in so odvisni od vremenskih pogojev. Poleg tega se ne dogajajo vedno na istem mestu.
Zato so pri Esi dobili idejo, da bi ustvarili umetne sončne mrke in zato ustvarili par satelitov, ki bosta delovala v tandemu.
Kako deluje Proba-3?
Satelita programa Proba-3 bosta med seboj oddaljena 150 metrov.
Prvi satelit, imenovan Zatemnilnik (Occulter), bo s krožnikom premera 1,4 metra blokiral svetlobo Sonca, medtem ko bo drugi, Koronografski satelit (Coronagraph Spacecraft), opazoval korono, ki je kar milijonkrat temnejša od Sonca.
Ta pristop je edinstven, saj bo Proba-3 prva misija, ki bo za opazovanje uporabila dva ločena satelita, kar bo zaradi zmanjšanja difrakcije svetlobe omogočilo natančnejše opazovanje.
Sončna korona je izjemno vroča in redka zunanja plast Sončeve atmosfere, ki je sestavljena iz ioniziranega plina (plazme) in se razteza več milijonov kilometrov v vesolje, vidna pa je med popolnim sončnim mrkom kot halo okoli Sonca. Tesno je povezana s sončnim vetrom, ki nastaja v koroni, visoke temperature pa povzročijo, da se delci koronalne plazme pospešijo do tako visokih hitrosti, da premagajo gravitacijsko privlačnost Sonca in se razpršijo v medplanetarni prostor. Doseže lahko seveda tudi Zemljo in to vidimo pri nas kot severni ali južni polarni sij.
Na katere odgovore upajo znanstveniki?
Znanstveniki upajo, da bodo z opazovanjem umetnih sončnih mrkov lahko dobili odgovore na več vprašanj.
Na primer, zakaj je korona veliko bolj vroča od Sonca? Kaj je tisto, kar daje pospešek solarnemu vetru? Kaj povzroča velikanske izbruhe koronine mase (CME) in zakaj nekatere sončne izbruhe spremljajo tudi izbruhi koronine mase, drugih pa ne. Ti ogromni izbruhi plazme namreč lahko ogrozijo tehnološke infrastrukture na Zemlji. To so samo nekatera vprašanja, na katera želijo znanstveniki odgovoriti.
Dolga pot do odgovorov
Prvih sončnih mrkov satelita še nista ustvarila.
Izstrelili so ju namreč skupaj in šele v naslednjih nekaj tednih se bosta ločila. Potem se bo začelo več mesecev trajajoče testiranje. Podrobna opazovanja pa naj bi se začela v drugi polovici leta 2025. A tudi to še ne bo konec. Obdelava podatkov, ki jih bodo dobili znanstveniki s satelitov, in njihova interpretacija bosta verjetno trajali kar nekaj časa.
Nekateri rezultati raziskav bodo verjetno znani šele čez leta, vendar bo Proba-3 s svojo inovativno tehnologijo odprla nova obzorja v preučevanju Sonca, še piše portal.
Tako odgovorov na zgornja vprašanja ne bomo dobili kmalu. Ampak v znanosti redko prihaja do hitrih rezultatov; posebej v astronomiji, ki preučuje objekte, ki so na stotine milijonov kilometrov daleč, ali takšne, ki jih verjetno nikoli niti ne bomo mogli doseči ali videti od blizu. In potrpežljivost je nekaj, kar znanosti na koncu da rezultate. Veliki astronom in astrofizik Carl Sagan je nekoč dejal: “Čas, potrpežljivost in malce raziskovanja dajejo rezultate tam, kjer intuicija odpove.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje