Bo letošnja gobja letina zaradi mokrega in toplega poletja obilna ali ne? Kaj bo, če bo mokra tudi jesen? To smo povprašali strokovnjaka za gobe. Izvedeli pa smo tudi, da obstajata dve vrsti gobarjev – stari in pogumni. Kakšna je razlika med njima?
Večina vas verjetno pozna star slovenski rek, “raste kot gobe po dežju”.
Letošnje poletje imamo (žal) dežja še preveč, hkrati pa ni prehladno in na družabnih omrežjih se pojavljajo fotografije polnih košar jurčkov, lisičk, dedkov, trobent in kar je še užitnih gob, ki ta čas rastejo. Ali gre za srečo ali pa je gobja sezona zahvaljujoč letošnjemu dežju obilna? Katere gobe v tem času najbolj rastejo? Imajo katere vlago raje kot druge? Kaj bo jeseni, za katero prve napovedi prav tako napovedujejo precej dežja?
Policisti pozivajo pohodnike, gobarje in izletnike, naj se ne odpravljajo na območja, kjer poteka odstranjevanje posledic poplav.
O tem smo povprašali Slavka Šeroda, predsednika gobarskega društva Lisička iz Maribora.
“Pojavljanje in rast gob sta nedvomno pogojena z vremenskimi razmerami (padavinami, vlago, temperaturo), vendar samo padavine in vremenske razmere niso zadosten pogoj za dobro gobjo letino. Dobre gobje letine se pojavijo približno na 5 do 7 let, izjemne gobje letine so redek pojav, mogoče ga je opazovati na 12 do 15 let ali več,” nam je odgovoril. “Ker je bilo letos v večini Slovenije daljše deževno obdobje, se to vsekakor pozna tudi pri rasti gob. Ta je večja od običajne rasti, kadar so ”normalne” poletne temperature. Visoke temperature niso ugodne za rast gob, zato poleti ni obilne rasti. Letos pa je nekoliko drugače in rast gob v tem času je večja kot običajno v tem delu leta.”
V Mikološki zvezi Slovenije so v skoraj 60 letih delovanja spoznali in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3.000 vrst gob. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji raste okoli 15.000 vrst gob. Od tega je smrtno strupenih okoli 30 vrst. 111 vrst spada med ogrožene, 41 vrst pa je zavarovanih in jih je strogo prepovedano nabirati. Kazen za nabiranje zavarovanih gob je 400 evrov.
Gobe rastejo že pred poletjem, na primer marčnice, podmahovke in mavrahi (smrčki), poletno sezono pa po navadi naznanijo lisičke, poletni gobani in različne vrste golobic.
“Špekulirali bi, če bi želeli napovedati, katere gobe rastejo bolj ali katere manj oziroma kakšna bo letošnja sezona rasti gob,” dodaja Šerod.
Optimalna rast gob se običajno pojavi jeseni, po pojavu izdatnejših padavin in ohladitev. Takrat je tudi največja diverziteta gob in gobarska društva imajo v tistem času največ aktivnosti. Če bo jesen podobno mokra kot poletje, lahko pričakujemo veliko diverziteto različnih vrst gob, pravi Slavko Šerod.
Dovoljeno je nabrati le 2 kilograma gob na osebo naenkrat
Glede na to, da je gob ta čas očitno dovolj, smo vprašali še, kako se gobarji držijo omejitev, da lahko naenkrat v gozdu naberejo največ 2 kilograma gob.
“Vprašanje je naravnost provokativno,” pravi Šerod. “Ne vem, če kateri ljubiteljski gobar na rastišču, kjer raste na primer 5 kilogramov gobanov, nabere 2 kilograma. Zato pa imamo inšpektorje, ki gozdne ”plenilce” pričakajo s položnicami. Sicer pa nas lahko inšpektorji kaznujejo tudi zaradi napačnega parkiranja v naravnem okolju. Marsikdo namreč želi s svojim jeklenim konjičkom prav do gob. Zato se je tudi o tem dobro podučiti,” dodaja.
Kaj je o nabiranju gob dobro vedeti:
Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki bi lahko poškodovala rastišče ali podgobje.
Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje trosov, in ne v plastičnih vrečkah.
Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi takšnih, ki jih ne prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi!
Vsaka goba služi za hrano celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko koreninskega sistema, zato je vsakršno uničevanje gob z vidika varovanja narave nedopustno.
Gozd ni prostor za odmetavanje odpadkov.
Za gobarjenje se je treba primerno obleči, in sicer v lahka, zračna oblačila, po možnosti svetla, da opazimo klope, ki so lahko povzročitelji nevarnih bolezni.
Kakšna je razlika med starimi in pogumnimi gobarji?
“Gobarji se radi šalimo, da obstajata dve vrsti gobarjev – stari gobarji in pogumni gobarji,” na koncu dodaja Slavko Šarod. “Če spadate med slednje, morda ne bo odveč informacija, da obstaja Center za zastrupitve (tel. 01 522 52 83), kjer boste prejeli nekaj začetnih informacij o tem, ali vaši simptomi kažejo na zastrupitev z gobami.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje