Menu Item
V SNG Opera in balet Ljubljana bo danes premiera večera koreografa in umetniškega vodje ljubljanskega baletnega ansambla Renata Zanelle na glasbo Arnolda Schönberga Ozarjena noč in Pesem o Zemlji Gustava Mahlerja z naslovom Ljubezen. Večer je, kot je bilo slišati na novinarski konferenci, poleg ljubezni posvečen tudi naravi. V drugem deli poleg baletnikov na odru tudi Branko Robinšak in Nuška Drašček. Premieri Ljubezni bo sledilo sedem ponovitev, zadnja bo prav na svetovni dan Zemlje, 22. aprila.
Kot je povedal Zannela, koreograf, režiser in dramaturg baletnega večera Ljubezen, je že nekaj časa razmišljal o koreografiji, ki bi jo namenil človeku, inspiracijo pa je našel v glasbi Schönberga in Mahlerja. Prav umetnost sama je po njegovih besedah tista, ki ostaja zanamcem in sporočilo baletnega večera je tudi, da je rešitev mogoče najti v umetnosti in ne v vojni, saj je moč graditi le na ognju ustvarjalnosti in ne na pogorišču. Za dirigenta Kevina Rhodesa ima glasba v 19. stoletju rojenih že omenjenih avstrijskih skladateljev posebno mesto.
Na novinarski konferenci je potegnil tudi vzporednice s takratnim in sedanjim časom. Takrat so nemški filozofi govorili o mehanizirani družbi in potrebi po vrniti k posamezniku, kar je mogoče primerjati tudi s sedanjim časom, z uvedbo umetne inteligence. Slednja bo, kot je dejal ameriški dirigent, vsekakor spremenila in vplivala na naše življenje, poraja pa se tudi vprašanje, kje je mesto posameznika v tej novonastajajoči družbi. V delu obeh skladateljev se tudi odražajo spremembe v načinu komponiranja glasbe, kot je veljal takrat, v njuni glasbi pa se prav tako zrcalijo spremembe takratnega sveta.
V baletnem večeru Ljubezen se po maestrovih besedah prepletajo in zlijejo v eno glasba, plesalci in pevci. Dodal je, da je to zanj prvič doslej v vsej njegovi 30-letni karieri in Zanellovemu baletnemu večeru nadel oznako glasbeni teater, občinstvu pa napovedal, da bo ob ogledu te predstave samo doživelo ozarjeno noč, kar je sicer naslov Schönbergovega dela.
Balet na špicah Ozarjena noč v neoklasičnem slogu je tehnično dovršen ples parov, ki libretu in glasbi sledi v prosti interpretaciji. V ospredju je tematika ljubezni, gospodarice naših življenj, njeno spreminjanje in hkrati nesmrtnost, so ob tem napovedali v SNG Opera in balet Ljubljana.
V predstavi plešejo baletni solisti Tjaša Kmetec, Nina Noč, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Kenta Yamamoto, Filip Jurič in drugi baletni plesalci ter gostujoča prvaka sanktpeterburškega Mariinskega baleta Anastasia in Denis Matvienko.
V drugem delu večera, ko pride na vrsto Mahlerjeva Pesem o Zemlji, pa se bosta plesalcem v vlogi popotnikov na odru pridružila tudi naša priznana solistka Nuška Drašček in prvak Branko Robinšak, ki se sodelovanja še posebej veselita. Za Branka Robinšaka je sodelovanje v primarno baletni predstavi izziv. “Kdor vsaj malo pozna Mahlerja, ve, da se je z vokalom ukvarjal na svoj poseben način. Pevska linija je vedno napoved ali opis nekega stanja ali občutja, ki ga baletna koreografija zatem podkrepi do mere, da vizualizacija postane še bolj prezentna. Mislim, da se nam obeta zanimiva predstava, ki sovpada z mojo 40. obletnico delovanja, in v veliko čast si štejem, da smem biti zraven.” Za Nuško Drašček pa je sodelovanje z baletom vselej zanimivo, ker je potek dela popolnoma drugačen, kot pri operni predstavi. ”Glas in interpretacija se zlivata z gibom, ki je za nas zunanji, to pomeni, da opazujemo plesalke in plesalce in dodajamo svojo dimenzijo. Izjemna izkušnja, sploh na tako presunljivo glasbo.”
Scenska in kostumska podoba baletnega večera Ljubezen je delo Alexandre Burgstaller, oblikovalec svetlobe je Andrej Hajdinjak, videa pa Darja Štravs Tisu.
Ozarjeno noč je takrat 25-letni Schönberg napisal leta 1899. H komponiranju skladbe za godalni sekstet sta ga navdihnili poezija Richarda Dehmla (1863-1920) in ljubezen do Mathilde von Zemlinsky. Svetovno premiero je skladba doživela leta 1902.
Pesem o Zemlji sodi med Mahlerjeva zadnja dela. Napisal jo je leta 1908, v obdobju, ko je preživljal osebno težke čase. Pesem o Zemlji prežema orientalski pridih z dinamičnimi jin-jangovskimi nasprotji, kot so noč-dan, jesen-pomlad, življenje-smrt, omamljenost-meditacija.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
