Maček na Dolenjskem kar 11 dni preživel na drevesu. Reševali so ga jamarji

Jamarji rešujejo mačja na drevesu v Ruperčvrhu (Foto: DAMIJAN ŠINIGOJ)

Kar 11 dni je štiriletni Pandi preživel na vrhu visokega bora. Pomagati mu niso mogli ne gasilci ne alpinisti, na koncu pa so ga reševali jamarji.

Kar 11 dni je štiriletni maček Pandi preživel na drevesu v gozdu pri Ruperčvrhu na Dolenjskem.

Najprej sta lastnica Tatjana Volaj in njen mož mislila, da se, ker je takšen čas v letu, Pandi “ženi” in da je zato izginil na potep. Ko pa ga ni bilo že nekaj dni, so bili Volajevi že skoraj prepričani, da se mu je nekaj zgodilo.

Potem pa je predpretekli četrtek Tatjanina hčerka prišla iz službe in povedala, da je slišala Pandija, kako joče v gozdu.

Čeprav je bil večer, sta šli pogledat in odkrili, da je muc resnično v gozdu, vendar nista vedeli, kje.

Naslednjih nekaj dni in noči je Tatjana hodila na sprehod v gozd s psičko in Pandija poskušala privabiti.

“Nastavljali smo mu hrano, ga vabili, klicali, ampak nič ni pomagalo,” je povedala v pogovoru za N1. “Čez dan se nikoli ni oglašal, le ponoči,” je dejala.

Potem pa sta po skoraj tednu dni le ugotovili, da je Pandi na drevesu. In to ne kakršnem koli, pač pa na visokem boru.

“Ne vem, koga vse nisem poklicala … Na koncu sem samo še jokala”

Zato so začeli razmišljati, kako bi Pandija spravili z drevesa.

Najprej so pomislili na gasilce, ki so vedno pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Tudi tokrat so se takoj odzvali, vendar pa se je izkazalo, da je teren zanje nedostopen, tako da muca ne bi mogli rešiti z gasilsko košaro.

Zato so Volajevi morali razmišljati o čem drugem. “Ne vem, koga vse nismo poklicali,” je povedala Tatjana in naštela društva ljubiteljev živali, arboriste in alpiniste. Ampak nihče ni mogel ali pa znal pomagati.

“Na koncu sem bila že tako obupana, da sem samo še jokala,” je povedala Tatjana. “Potem pa se je sestra spomnila na jamarje, ki tudi znajo plezati,” je dejala. In res so poklicali še njih.

Jamarska akcija na drevesu

Jamarji so se takoj odzvali in ugotovili so, da lahko pomagajo ter organizirali pomoč. Eden od njih, Damijan Šinigoj, sicer slovenski pisatelj, urednik in scenarist, pa je zgodbo delil na svojem Facebookovem profilu in blogu.

“Kosmata črna zverinica se je zatekla na najvišji bor, 25 metrov vrvi ni bilo dovolj, predvidevamo, da je bila na višini okoli 30 metrov,” je zapisal na družbenem omrežju.

Kljub temu so se odločili poskusiti. Skovali so tudi načrt. Eden od jamarjev naj bi poskusil priplezati do Pandija, pripravili pa bi tudi kletko, v katero bi ga poskušali zvabiti.

Za vabo je jamar Anži s seboj vzel hrenovko. Načrt se je vsaj v teoriji zdel dober. In ko je jamar začel plezati, se je zdelo, da bo tako tudi v praksi.

Vendar pa ni šlo vse po načrtu. “Človek bi pričakoval, da bo maček po enajstih dnevih vesel družbe. Jaz bi je bil!” je na svojem blogu zapisal Damijan Šinigoj. Ampak Pandi obiska ni bil vesel.

Skok v neznano

Jamarja se je očitno tako zelo ustrašil, da je sklenil, da pobegne z drevesa, pa kar bo, bo. Še preden je Anži prišel do polovice drevesa, je Pandi skočil z veje, na kateri je čepel.

Na srečo s 30-metrskega drevesa ni padel direktno na tla, pač pa so njegov padec do neke mere zadržale spodnje veje. “Malo nad tlemi je zadel še eno vejo, nato pa pristal na tleh. A še preden se je dobro dotaknil tal, jo je že ucvrl v gozd, kot da ga vsi hudiči lovijo!” je na blogu zapisal Šinigoj.

In še preden je jamar prišel nazaj z drevesa, je Tatjanin mož že sporočil, da je maček doma.

maček Pandi — Pandi z lastnico in “reševalci” (Foto: Damijan Šinigoj)

Kot je povedala Tatjana, jo je odnesel brez vidnih poškodb. Za mačke tako ali tako pravijo, da imajo devet življenj.

Si je pa Pandi lekcijo verjetno dobro zapomnil. “Zdaj je doma, je in pije, iz hiše pa se premakne samo, ko gre na potrebo. Potem pa pride nazaj,” je povedala Tatjana.

Verjetno mu od dogodivščine bolj prija domača družba. Tatjana, ki je ljubiteljica živali, ima namreč poleg Pandija posvojenih še šest muc in psičko.

“Plačala bi, kolikor bi hoteli, ampak niso hoteli ničesar”

Tatjana nam je tudi povedala, da so se rešiteljem želeli oddolžiti s plačilom, vendar so ga jamarji zavrnili. “Plačala bi, kolikor bi hoteli, ampak niso hoteli ničesar,” je povedala.

Na koncu so se pogodili, da bodo vzeli prispevek, če ga lahko namenijo v dobrodelne namene za dobrobit živali. To so tudi storili in ga podarili Društvu za zaščito malih živali Novo mesto.