Menu Item
Avtomobilist Matjaž Tomlje je leta 1994 osvojil bronasto kolajno na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa in s tem enega največjih dosežkov slovenskega avtomobilizma. Med kariero je ob vojaškem letališču v Cerkljah zgradil dirkališče, ki so mu napovedovali prihodnost avstrijskega Zeltwega, ter sestavil dirkalno ekipo formule 3000, ki je bila pred leti zadnja postojanka na poti v formulo 1. Malo pred svojim 70. rojstnim dnem, je Tomlje izdal še biografijo z naslovom Vse je usoda.
”S to knjigo sem želelel tudi mladim ljudem povedati, da je vse možno. Meni je uspelo, to je neka povezava trdega dela in usode, zato je tudi naslov knjige Vse je usoda,” je povedal Matjaž Tomlje, ki je poskrbel za največji uspeh kateregakoli avtomobilskega dirkača v samostojni Sloveniji. Na sloviti dirki 24 ur Le Mansa je leta 1994 pripeljal do 3. mesta v svoji kategoriji, skupno se je uvrstil na 10. mesto. Pred leti je sestavil tudi dirkalno ekipo formule 3000, ki je bila zadnja stopnička na poti v formulo 1.
Nauk mladim
”Pred skoraj 70 leti sem se rodil na Dolenjskem, v Novem mestu, in od tam odšel v svet z veliko željo, da kaj naredim v življenju. Nekaj je uspelo, nekaj mi pa še bo. Mladost je pri večini nekaj najlepšega v življenju, ko drugi skrbijo zate, ti pa samo uživaš. No, potem pa je prišel čas, ko moraš začeti skrbeti zase. In če želiš v življenju kaj narediti, potem moraš trdo delati,” je povedal Tomlje.
Naslov Vse je usoda pa je pojasnil takole: “Vsemogočni izbere karte, jih položi na mizo, in igraš igro življenja. Vse lahko narediš v življenju, vendar ne smeš biti suženj svojih želja, kajti če si suženj želja, se želje ne bodo uresničile. Če veš, da obstaja neka višja sila, usoda, potem si pomirjen. Na svetu imamo več zakonov. Človeške zakone, za katere vsi vemo, kako se kršijo, in kozmične zakone, ki se jih ne da kršiti.”
Matjaž Tomlje je ob predstavitvi knjige še dodal, da je med epidemijo koronavirusa spoznal, da so druge stvari pomembnejše kot materialno življenje: ”In ko enkrat predelaš to, da ni pomemben materialni svet, izgubiš tudi strah. Rad bi se zahvalil vsem, ki so in so bili del mojega življenja, tudi tistim, ki jih ni več. Najprej mami Mimi in očetu Jožetu ter mojima otrokoma Roku in Avi. Veliko ljudi je bilo del mojega življenja.”
In kdo je še Matjaž Tomlje?
Matjaž je od mladosti gojil ljubezen do hitrosti in avtomobilov, a ker seveda kot večina mladih fantov ni imel sredstev za drag bencinski šport, se je začel ukvarjati s hitrostnimi dirkami v tedanji Jugoslaviji in pozneje v Sloveniji ter s svojim rdečim BMW-jem osvojil vse, kar se je osvojiti dalo.
Bil je večkratni državni prvak, nosilec rekordov prog in trikratni avtomobilist leta. Ker doma ni imel več izzivov, je začel sanjati o prestižni in legendarni dirki 24 ur Le Mansa. Ekipa Konrad Porsche ga je vzela pod svoje okrilje, tako je leta 1994 zares nastopil na veliki dirki Le Mans, še prej pa na 1.000 kilometrih Pariza na dirkališču Montlhéry na obrobju Pariza.
Z nizozemskima tovarišema v moštvu, s Corom Euserjem in Patrickom Huismanom, je vzpostavil pristen stik, prav tako sta ga poučila o skrivnostih Le Mansa, saj sta bila tam že stara mačka. Tomlje se je na treningu hitro privadil velikih hitrosti, saj je vozilo Porsche RSR na ravnini in hitrih ovinkih dosegalo hitrosti okrog 280 km/h. Ekipa je na koncu končala na 10. mestu v generalni razvrstitvi in na 3. mestu v razredu GT2. Ogromen uspeh za Slovenca, ki je o dirkanju začel sanjati v Novem mestu.
Avtomobilist se je tudi naslednje leto poskusil v Le Mansu, saj si je želel zmage. Uspelo se mu je dogovoriti z moštvom Courage Competition. Tovariša v moštvu sta bila preverjena bivša voznika Formule 1, Eric van de Poele in Olivier Beretta. Oba sta bila Tomljetu takoj naklonjena in še danes so prijatelji. Avto je bil hiter in na treningu so osvojili tretji najboljši čas, kar je bila vsekakor senzacija. Na koncu pa je bil avto žal diskvalificiran. Ob tehtanju je bilo vozilo nekaj kilogramov prelahko in uradniki na dirki napakam moštva ne oprostijo. Tako se je za Tomljeta žalostno zaključil obetavni Le Mans 1995. A, kot pravi, vse je usoda in vse je za nekaj dobro.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!