Brez odobrenega dopusta odšel v tujino smučat. Tam je zbolel, nato dobil odpoved

Foto: PROFIMEDIA

Vodja ene izmed hrvaških bank je med smučanjem v tujini, v času, ko mu ni bil odobren dopust, zbolel in pristal v bolnišnici. Ker mu delodajalec ni verjel, je za njim poslal zasebnega detektiva ter mu izročil izredno odpoved. Sodišče je nato odločilo, da je bila odpoved nezakonita, banki pa naložilo plačilo odškodnine v višini 14.240 evrov ter pokritje sodnih stroškov v višini 1.500 evrov.

Zgodba se je začela, ko je vodja ene izmed hrvaških bank zaprosil za dopust, da bi se lahko v začetku januarja odpravil na smučanje, ki ga je vplačal že novembra. Sredi decembra so ga njegovi nadrejeni obvestili, da mu dopusta ne bodo odobrili.

Da plačan dopust ne bi šel popolnoma v nič, se je zaposleni odločil, da se med 5. in 8. januarjem, torej za podaljšan konec tedna, vseeno odpravi na smučanje v Francijo. Zapletlo se je, ko je predzadnji dan kratkega smučarskega oddiha zbolel in zaprosil za bolniški dopust.

Ostal je v Franciji in 10. januarja pristal na urgenci v Albertvillu, od koder so ga nato prepeljali v bolnišnico v francoskem Chambéryju, kjer so ugotovili, da je med bivanjem na gori zbolel za višinsko boleznijo. V omenjeni bolnišnici je nato ostal do 15. januarja, nakar se je z avtobusom vrnil na Hrvaško.

Banka za njim poslala zasebnega detektiva in ga odpustila

Ker vodstvo banke njegovim navedbam ni verjelo, je za njim poslalo zasebnega detektiva in mu kasneje izreklo izredno odpoved. Slednjo so v banki utemeljili z ugotovitvami zasebnega detektiva, iz katerih je razvidno, da je zaposleni kljub neodobrenemu letnemu dopustu realiziral načrtovano zasebno potovanje v Francijo, navedbe iz sodbe občinskega delovnega sodišča v Zagrebu povzema hrvaški portal Index.hr.

“Sploh ni zbolel, prav gotovo pa ni zbolel 7. januarja, ker je ta dan preživel na smučišču. V ozadju vsega je načrt, da bi ne glede na delovne obveznosti realiziral zasebno potovanje med obdobjem, za katerega je vplačal dopust,” je med drugim navedeno med očitki.

Kako je banka na sodišču utemeljila izredno odpoved?

Na banki so izredno odpoved upravičili tudi s tem, da odobritev bolniškega dopusta s strani družinskega zdravnika, ki je v Zagrebu, medtem ko je pacient v Franciji, nima pravnoformalnega pomena. Prav tako so v banki oporekali verodostojnosti predložene zdravstvene dokumentacije. To je zaposleni začel zbirati že med bivanjem v Franciji, potem ko je izvedel, da je banka sprožila postopke preverjanja upravičenosti njegovega bolniškega dopusta.

Na banki so na sodišču dodali, da zgodba vsebuje tudi nekatere nelogične neživljenjske okoliščine. Ni jih namreč prepričala navedba, da naj bi se zaposleni na smučišče v Franciji, ki je od Zagreba oddaljeno več kot 1.000 kilometrov, samo za konec tedna odpravil z avtobusom. Ob tem pa zaposleni ni predložil niti vozovnice, ki bi jo moral imeti, če bi se v Zagreb res nameraval vrniti do 8. januarja.

Kot so sporočili iz banke, so zaposlenega 19. januarja tudi povabili na sestanek ter mu dali možnost, da poda zagovor, vendar tega ni storil, saj da še zbira vso potrebno dokumentacijo.

Sodišče verjelo odpuščenemu bankirju

Odpuščeni vodja banke je medtem na sodišču pojasnil, da je prve znake bolezni začutil med smučanjem 7. januarja po 13. uri. Ker je dobil visoko vročino, mu partnerka, ki je zdravstvena delavka, ni pustila, da bi z avtobusom odpotoval nazaj v Zagreb.

“Šel sem k lokalnemu zdravniku v Val Thorensu, ki me je z rešilnim vozilom takoj poslal v bolnišnico na oddelek za intenzivno nego, naslednji dan pa so me premestili v večjo bolnišnico v Chambéryju na koronarno angiografijo. Tam so na koncu ugotovili, da sem med bivanjem na gori razvil višinsko bolezen,” je povedal na sodišču.

Sodnica zagrebškega sodišča je na podlagi zdravstvene dokumentacije naposled sklenila, da odpuščeni v času od 8. do 18. januarja ni zlorabil bolniške odsotnosti, izredna odpoved pa da je bila neupravičena.

Ob tem je sodišče tudi navedlo, da se najem zasebnega detektiva, ki zaposlenega spremlja med njegovim zasebnim časom ter v času, ko zaposleni začasno ni zmožen za opravljanje dela, šteje za neupravičen in pretiran poseg v zasebno življenje. Banki je naložila plačilo odškodnine v višini 14.240 evrov ter pokritje stroškov v višini 1.500 evrov.

Odločitev sodišča je bila izrečena konec septembra. Ker je sodba nepravnomočna, se lahko banka nanjo še pritoži.