Menu Item
Krive črte državnih meja, ki se cikcakasto vijejo po evropskem zemljevidu, včasih sledijo obrisom rek in gorskih verig, včasih pa so posledica silovitih nesoglasij in vojn. A v ZDA je zgodba povsem drugačna – zvezne države so videti kot koščki sestavljanke. Obstajajo tudi državne meje, ki sledijo plovnim rekam, kot na primer Misisipi, Ohio in Colorado, vendar so to prej izjeme kot pravilo. Kako je torej nastala ta mreža?
Marsikdo bo brez pretiranega razmisleka zatrdil, da je videz ameriških meja gotovo povezan s kolonialisti, ki so novo celino poselili že davno – in imeli bi prav. A zgodba vseeno ni tako preprosta.
Prve prebivalce ameriške celine so sestavljala plemena, konfederacije in mestne države, vsaka od teh skupin pa je imela določeno območje za svojo domovino. Njihove meje niso bile vedno jasno določene, ampak so ozemlja opisali kot območja med določenimi gorami in rekami.
V dobi kolonializma večini ljudi, ki so živeli na območjih v lasti Francozov, Špancev in Angležev, ni bilo mar za meje, ki so jih kolonialisti dogovorili med seboj. Mark Stein, avtor knjige How the States Got Their Shapes, je slikovito opisal tedanje razmere: “Ameriško ozemlje Francije se je raztezalo toliko proti zahodu, kolikor daleč je Francoz lahko šel, ne da bi ga ustrelil Španec. Enako velja tudi za sever, kjer bi ga ustrelil Anglež.”
Tako kot vsi so tudi Angleži postavljali zahteve po določitvi meja svojega ozemlja “od te in te geografske širine do te in te geografske širine, od Atlantskega do Tihega oceana”. Za razliko od Špancev ali Francozov so Angleži odprli pipo in začeli v novi svet pošiljati vse več kolonialistov. Ljudje so tako potrebovali vedno več zemlje za življenje. Zaradi tega so se začeli dogajati spori z ljudmi, na čigavo zemljo se bodo priselili, s tem pa do nesoglasij med kolonijami zaradi prekrivanja ozemelj.
Odločitve o tem, kje se ozemlje ene kolonije konča in kje se začne drugo, so sprejeli ljudje na drugi strani oceana, katerih edino znanje o ameriški celini je izhajalo iz netočnih zemljevidov, narisanih na podlagi nejasnih poročil raziskovalcev in trgovcev. Glede na vse to ne preseneča, da so želele britanske oblasti samo potegniti ravno črto in jo imenovati meja.
Za vsakega nekaj
Po osamosvojitvi Američanov se je stvar še bolj zapletla. Eden od velikih prepirov je nastal zaradi spora okoli rodovitne zemlje med reko Ohio in Velikimi jezeri – lastili so si jo tako v Connecticutu, Massachusettsu, kot tudi v New Yorku in Virginii. Zadevo so rešili s poravnavo, s katero so se vse te države odrekle svojim zahtevam v korist ustanovitve severozahodnega ozemlja. Ključna točka sporazuma je bila, da se bo območje, ko se bo tam naselilo zadostno število ljudi, oblikovalo v novo državo. Tako so se rodile še zvezne države Ohio, Indiana, Ilinois, Michigan, Wisconsin in Minnesota.
Ta vzorec se je nadaljeval, ko so se države širile proti zahodu. Na zahtevo je kongres ustanovil teritorialno oblast in razglasil novo državo, ko se je tam naselilo dovolj ljudi. Seveda vse ni potekalo gladko: Teksas je protestiral, češ da so bili neodvisni, že preden so se pridružili ZDA. Kalifornija je medtem nastala zahvaljujoč zlati mrzlici leta 1849 – tam se združilo dovolj prebivalstva z dovolj bogastva, tako da kongres njihovih zahtev ni mogel prezreti. Oklahoma je bila medtem na žalost večji del 19. stoletja dežela, namenjena prisilni preselitvi plemen, ki so jih pregnali od doma.
Odločitev kongresa
Ravne meje v ZDA izhajajo iz odločitve kongresa, da vsaki novi državi zagotovi približno enake naravne vire, kot so rodovitna zemlja, dostop do vodnih poti ali rudnikov zlata, srebra oziroma bakra. Prav zato so zahodne države običajno večje od držav na vzhodu. Ker je na zahodu manj vode in razpoložljivih obdelovalnih površin, je to pomenilo, da so potrebovali več ozemlja, da bi zagotovili več naravnih virov, da bi lahko uspevali.
Ko se je država širila, je kongres ustrezno začrtal državne meje. Čeprav se ideja sliši dobra, pa politiki niso natančno preučili raziskav geodetov, geologov in drugih strokovnjakov, da bi natančno oblikovali državne meje. Ker je bilo meje najlažje postaviti kot mrežo, so to tudi storili – razen tam, kjer je bila ovira preveč očitna, na primer velika reka ali gorovje. In to so danes Združene države Amerike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!