Mesto, kjer najdete največ paranormalnih pojavov

Foto: PROFIMEDIA

Pod švedskim mestom je prostor, imenovan "Arhivi nerazložljivega". V njem je zbranih največ pričevanj o pojavih, ki jih znanost ne zna razložiti.

Ko je francoski pisec Victor Hugo med letoma 1852 in 1855 živel v političnem izgnanstvu na britanskem otoku Jersey, je tam pisal svoje zabeležke.

V njih je opisal tudi srečanja s svojo mrtvo hčerko Leopoldino, ki se je utopila le nekaj mesecev po poroki, stara komaj 19 let. Hugojevi opisi nadnaravnih doživetij so kasneje postali ena od podlag za rojstvo nove religije, kaodaizma, ki ji danes sledi nekaj milijonov vernikov v Vietnamu. So pa tudi eni izmed mnogih doživetij, ki jih hrani nenavadna knjižnica pod zemljo v švedskem mestu Norkoping.

Knjižnica, imenovana “Arhivi nerazložljivega” (“Archives for the Unexplained”/AFU), je knjižnica o pojavih, ki jih znanost ne zna razložiti. Članki, knjige in posnetki ljudi, ki trdijo, da so potovali na Venero ali Mesec, se srečali z mrtvimi, nezemljani ali z nenavadnimi bitji ali doživeli nekaj paranormalnega, so zbrani na policah, ki skupaj merijo več kot štiri kilometre na površini 700 kvadratnih metrov.

Kot poroča N1 Beograd, ustanovitelja, 65-letni Clas Svahn in 73-letni Anders Liljegren nista ne verna, pa tudi praznoverna ne, rada pa se predstavljata kot “radovedna raziskovalca neznanega”. Arhiv o nepojasnjenih dogodkih ali doživetjih sta zbirala več kot 50 let.

Glavnino zbirke predstavljajo knjige, tu pa so tudi članki, revije in tudi originalni dokumenti, kot so posneta pričanja ali fotografije duhov. “Kar gradiva v AFU, je depozit znanja,” pravi Svahn in trdi, da je njuna improvizirana knjižnica največja te vrste na svetu. “Poskušava pridobiti kar največ informacij o nepojasnjenih znanstvenih skrivnostih in jih narediti dostopne,” dodaja.

Knjižnica privlači tako radovedneže kot zgodovinarje iz vsega sveta. Obišče jo okoli 300 ljudi letno, vendar se morajo predhodno najaviti. Ker arhiv tudi digitalizirajo, je velik del dokumentov mogoče pogledati tudi preko interneta, vendar je potrebno za to pridobiti geslo za dostop.

Greg Eghigian, profesor zgodovine in bioetike na Državni univerzi v Pensilvaniji, je prečkal Atlantik, da bi se lahko “potopil” v AFU in podatke uporabil pri raziskavi za knjigo o zgodovini pojava neznanih letečih predmetov. “Delal sem v mnogih evropskih, ameriških in britanskih arhivih. Čas, ki sem ga prebil v AFU, pa je bil nedvomno najbolj vznemirljiv in najbolj produktiven,” je povedal za agencijo AFP.

AFU, ki ga upravljajo prostovoljci, pokriva tudi ljudsko folkloro in verovanja, ki so povezana s paranormalnimi pojavi, je povedal Svahn. “Na vse skupaj gledamo kot na nekaj, kar vpliva na družbo po vsem svetu in vpliva na človeška življenja,” pravi. Prepričanja se razvijajo skozi generacije in tisto, kar je v preteklosti veljalo za praznoverje in bilo zavrženo, danes morda ni več tako stigmatizirano, še meni.

“Ljudje, katerih izkušenj in pričevanj družba ne jemlje resno, lahko v arhivu najdejo svoje pravo mesto,” pa pravi kustos muzeja Magnus Bartas. “Arhiv pravi, da je nekaj nepojasnjeno. To pomeni, da tega ne smemo zavrniti. Morali bi ga raziskati. Biti moramo odprti,” dodaja.