Ko se je John Lennon 8. decembra 1980 vračal v svoje stanovanje v newyorški rezidenci Dakota, se mu je ob vhodu približal moški. Pevec se je obrnil in duševno moteni Mark David Chapman, kateremu je nekaj ur prej podpisal album, je izstrelil štiri usodne krogle iz revolverja. Tako se je tragično končalo življenje enega od članov legendarne skupine The Beatles.

Paul McCartney le spregovoril o razpadu skupine the Beatles

Kultura

11. Okt 2021 0

Kultura

11. Okt 2021 0

Chapman je umor načrtoval več mesecev in 8. decembra zjutraj je na Lennona čakal pred njegovo rezidenco. Zgodaj zvečer je srečal Lennona, ki mu je podpisal izvod albuma Double Fantasy in nato odšel na snemanje v Record Plant. Pozneje v tej noči sta se Lennon in njegova žena Yoko Ono vrnila v stanovanje. Ko sta se približala vhodu v stavbo, je Chapman izstrelil pet nabojev z votlo konico iz posebnega revolverja, od katerih so štiri Lennona zadele v hrbet. Chapman je ostal na kraju dogodka in bral knjigo The Catcher in the Rye (Varuh v rži), dokler ga ni aretirala policija. Lennona so s policijskim avtomobilom odpeljali v bolnišnico Roosevelt, kjer so ga ob prihodu razglasili za mrtvega.

Sledilo je svetovno žalovanje – množice so se zbrale v bolnišnici Roosevelt in na kraju umora. Naslednji dan so Lennona kremirali na pokopališču Ferncliff v Hartsdaleu v New Yorku. Namesto pogreba je Ono zahtevala deset minut tišine po vsem svetu. Chapman je priznal krivdo za umor Lennona in bil obsojen na 20 let do dosmrtnega zapora. Od takrat so mu večkrat zavrnili pogojni izpust zaradi skrbi za dobrobit širše skupnosti in tudi zaradi njegove varnosti.

Mark David Chapman, takrat 25-letni nekdanji varnostnik iz Honoluluja na Havajih, je bil oboževalec Beatlov brez predhodnih kazenskih obsodb. Roman J. D. Salingerja Varuh v rži je imel za Chapmana velik osebni pomen, celo do te mere, da se je želel vse življenje zgledovati po glavnem junaku romana Holdenu Caulfieldu. Ena od glavnih tem romana je Caulfieldov bes proti hinavščini odraslih. Chapman je trdil, da sta ga razjezila Lennonova zloglasna pripomba leta 1966, da so Beatli bolj priljubljeni od Jezusa, in besedilo Lennonove pesmi “God”, kjer Lennon trdi, da ne verjame v boga, a je kljub temu imel razkošen življenjski slog.

Okrog umora ter dni pred in po tem krožijo številne zgodbe in podrobnosti, ki dajo vedeti, kako zelo nenadno se je vse pripetilo in kako zanimivo življenje je Lennon živel. Na dan svoje smrti je Lennon na primer posnel eno najbolj ikoničnih fotografij. Portretna fotografinja Annie Leibovitz ga je obiskala v njegovem stanovanju, da bi ga fotografirala za revijo Rolling Stone. Leibovitz jima je obljubila, da bo na naslovnici revije njuna gola skupna fotografija. Posnela je več fotografij samo Johna in ena od njih naj bi bila na naslovnici. Čeprav ni želela biti gola, je Lennon vztrajal, da sta na naslovnici oba z ženo. Po fotografiranju je dal svoj zadnji intervju didžeju iz San Francisca Davu Sholinu za glasbeno oddajo, ki je bila predvajana na radijski mreži RKO.

Krogla, ki je zgrešila Lennona, je zadela okno stavbe Dakota v New Yorku. Ta je zaradi tragičnega dogodka za vse oboževalce slavnega pevca dobila zgodovinski pomen. Številni umetniki so stavbo uporabili v svojih delih. Južni vhod v stavbo, ki je bil kraj umora Johna Lennona, je vidno predstavljen v filmu Andrewa Piddingtona iz leta 2006 Umor Johna Lennona (The Killing of John Lennon). V filmu Romana Polanskega iz leta 1968 Rosemaryjin otrok (Rosemary’s Baby) je bila Dakota uporabljena za zunanje posnetke “The Bramforda”, stanovanjske stavbe, v kateri se zgodba dogaja. V romanu Jacka Finneyja Time and Again iz leta 1970 Dakota omogoča potovanje skozi čas. Dva glavna junaka knjižnih uspešnic v seriji Myron Bolitar Harlana Cobena prav tako uporabljata Dakoto kot svoje prebivališče.

Mark Chapman se je 40 let po Lennonovi smrti opravičil vdovi pokojnega Beatla Yoko Ono. Po zaslišanju leta 2020 so mu že 11. zavrnili pogojni izpust. Med zaslišanjem je Chapman dejal, da je 40-letnega rok zvezdnika ubil zaradi slave in da si zasluži smrtno kazen. Dodal je, da ves čas razmišlja o tem odvratnem dejanju in se strinja, da bo morda preostanek življenja preživel v zaporu.

“Bil je izjemno slaven. Nisem ga ubil zaradi njegovega značaja. Bil je družinski človek. Bil je ikona. Bil je nekdo, ki je govoril o stvareh, o katerih lahko zdaj govorimo, kar je super. Ubil sem ga, ker je bil zelo, zelo, zelo znan, in to je edini razlog, saj sem zelo, zelo, zelo, zelo iskal lastno slavo, zelo sebično,” je na zadnjem zaslišanju dejal Chapman.