Modras - nesporni kralj slovenskih strupenjač

Čeprav je med najbolj strah zbujajočimi kačami v Sloveniji, je modras v resnici zanimivo bitje, ki je nepogrešljiv del slovenskih ekosistemov – in v resnici je redko nevaren za človeka.

Koliko Slovencev je že v življenju srečalo modrasa, ni znano. Koliko bi ga v resnici znalo prepoznati, tudi ne.

Vsi vemo za rožiček, malokdo ve, zakaj ga ima

Sicer "vsi vemo", da modrasa lahko prepoznamo po rožičku na sprednji strani glave, po katerem se razlikuje od drugih kač, a ob srečanju s kačo le malo ljudi preverja preverja njihov "smrček", ampak prej pobegne.

Pravzaprav v veliki večini primerov prej pobegne kača.

Rožiček na modrasovi glavi je v resnici kožna guba z nekaj maščobe. Kakšna je njegova vloga ni čisto jasno.

Med ljudmi je razširjeno mnenje, da gre za nos, vendar temu ni tako, kajti vohajo s pomočjo organa, posebnega organa, ki se imenuje jakobsonov organ.

Najpogosteje sprejeta razlaga je, da rožiček pomaga pri prikrivanju v okolju. Deluje kot dodatek k obrisu glave, ki jo naredi manj očitno v podrasti, listju ali med skalami. Lahko spominja na trn, list ali drug neškodljiv del narave, s čimer zmede plenilce ali plen.

Nekateri raziskovalci menijo, da bi rožiček lahko imel vlogo v spolnem izboru ali signaliziranju dominantnosti med samci, zlasti v času parjenja. Samci z izrazitejšimi rožički bi lahko bili uspešnejši pri odvračanju tekmecev ali privabljanju samic – podobno kot rogovi pri jelenih. A za to hipotezo ni še dovolj empiričnih podatkov.

Poznavalec kač Griša Planinc iz Herpetološkega društva Slovenije je za N1 povedal, da se mu zdi najbolj verjetno, da rožiček služi zastraševanju.

Kaj storiti pri srečanju z modrasom zunaj ali v hiši?

Modras je naša najbolj razširjena strupenjača. Srečamo ga lahko na travnikih, na obronkih gozdov, pogosto ga srečujejo planinci, saj ima rad suha skalnata področja.

Ob srečanju s modrasom (ali kačo na sploh) je najbolje da ohranimo mirno kri in ga pustimo pri miru. V največ primerih bo tudi modras vas pustil pri miru ali pa se bo umaknil.

Zgodi pa se tudi lahko, da pride v hišo.

Razlogi za to so različni. Morda je zavohal ali zasledoval kakšnega glodalca (miš ali podgano), morda se je umaknil pred vročino – kače namreč v nasprotju s splošnim prepričanjem ne marajo vročine, lahko pa je tudi samo iskal primerno skrivališče ali pa preprosto zašel.

"Če kača zatava v naše bivališče, jim pomagajmo nazaj v naravno okolje," je povedal Planinc. "Ves čas jo spremljajmo in ji preprečimo, da bi se skrila na mesta, kjer ne bo dosegljiva. Poskusimo jo ujeti in preseliti," pravi Planinc in dodaja, da se za napotke lahko obrnete tudi na Kačofon (040 322 449).

Sicer pa je najbolje, da kačam preprečimo vstop v naša bivališča. Pisali smo že o tem, da nekateri vonji ali rastline odganjajo kače.

"Zares učinkovite pa so le fizične prepreke," pravi Planinc. "Okolico domov tako naredimo čimbolj pregledno in odstranimo čim več potencialnih skrivališč, kamor bi se kače lahko zatekle."

Dobro je pregledati tudi odtoke in zračnike in nanje namestiti mreže, ki bi preprečile kačam, da bi se splazile vanje.

Prav tako po hiši ne puščajte ostankov hrane ali stvari, ki bi lahko privabile glodalce, ki jim kače lahko sledijo.

Kako strupen je modras?

Modras se človeka boji in se ob srečanju poskuša umakniti.

Napadel bo le, če se bo čutil skrajno ogroženega – torej če boste po pomoti stopili nanj, segli proti njegovi glavi, se ga dotikali ali drezali vanj ali ga stisnili v kot.

Modras ob napadu poskuša napadalca ugrizniti.

V nasprotju z večinskim prepričanjem, ni vsak njegov ugriz strupen.

Kot piše Damjan Grenc, vodja oddelka na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, v članku v Medicinskih razgledih, je 10 do 54 odstotkov ugrizov "suhih", torej takih, pri katerih kača ne izbrizga strupa.

"Stisk ugriza je šibkejši od stiska ščipalke za perilo," je povedal Planinc. Strupniki pa so dovolj dolgi in močni, da lahko predrejo tudi tkanino, ne predrejo pa gumijastih škornjev, usnjene pohodne obutve in debelih varilskih rokavic.

Zaradi razmeroma majhne dolžine strupnikov večina strupa konča v koži in podkožju, redkeje pa v mišici in zelo izjemoma pride do izliva strupa neposredno v žilo.

Se pa strup hitro razširi okoli mesta ugriza in preko limfnih žil preide v krvožilni sistem.

Med letoma 2014 in 2023 so na oddelku na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo letno zdravili povprečno šest bolnikov (razpon med 3 in 9) zaradi ugrizov strupenih kač.

Malce starejši podatki, zbrani med letoma 1999 do oktobra 2008, ko so zabeležili skupaj 39 ugrizov kač, pa kažejo, da skoraj polovica ugriznjenih ni prepoznala kače. Kar pri tretjini ugrizov so bili prizadeti otroci, mlajši od 15 let. Kače pa so v treh četrtinah primerov ljudi ugriznile v ude, največkrat v roko.

Kaj narediti ob ugrizu?

Ob ugrizu, ki ni preveč boleč, ne boste takoj ali pa kmalu umrli – majhna je tudi verjetnost, da boste - so pa posledice lahko zelo neprijetne in zapleti hujši, če se s pomočjo predolgo odlaša.

Že kmalu po ogrizu se lahko pokažejo prvi znaki zastrupitve, širjenje otekline in podplutbe od mesta ugriza.

Veliko ljudi bi morda kot prvo pomoč pri ugrizu kače svetovalo zarezovanje, izrezovanje, ali celo izžiganje mesta ugriza ali sesanje krvi iz rane.

Vsi ti postopki pa lahko naredijo še več škode, zato jih danes odsvetujejo.

Tudi podvezovanje udov med mestom ugriza in srcem ni primerno, saj pospeši nastanek otekline in poveča nevarnost nekroze (odmrtja) tkiv.

POSEBNI VIDEO: Kar morate vedeti pred poletjem (in vse življenje)