Tiktakajoče časovne "bombe" na Antarktiki bi lahko preoblikovale celoten kontinent in drastično povišale gladino morij po vsem svetu, opozarjajo znanstveniki.
Pod ledenim pokrovom zahodne Antarktike leži več kot 100 vulkanov, ki se lahko “vsak hip” zrušijo, po poročanju Daily Maila opozarja skupina ameriških znanstvenikov.
Če bi prišlo do močnejših izbruhov, bi ti lahko privedli celo do tega, da bi se ledeni pokrov nad njimi popolnoma zrušil. V najhujšem možnem scenariju bi to lahko gladino svetovnih morij zvišalo za 58 metrov, kar bi pomenilo katastrofo za mnoge priobalne predele. Takšen dvig gladine bi popolnoma preplavil obalna mesta, kot so New York, Tokio ali Šanghaj, kar pomeni, da bi se moralo preseliti na milijone ljudi. Glede na gospodarski, politični in drugi pomen teh mest pa bi to lahko povzročilo še dodatne pretrese, katerih posledice je težko predvideti.
Zahodno antarktični ledeni pokrov ima površino skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov (malo manj kot polovico površine vseh držav Evropske unije ali približno 100 krat toliko kot površina Slovenije). V zadnjih 200 letih se je višina ledenega pokrova znižala za okoli 400 metrov, kažejo raziskave.
Taljenje ledu zaradi podnebnih sprememb povečuje vulkansko aktivnost
Težava je predvsem v tem, da je zaradi podnebnih sprememb ta scenarij ne le možen, ampak da lahko do njega pride hitreje, kot če podnebnih sprememb ne bi bilo. Zakaj?
Podnebne spremembe namreč povečujejo aktivnost vulkanov. Ko se ledeni pokrov tali, to zmanjšuje maso, ki pritiska na površino pod njo (v tem primeru na vulkane), to pa povzroči dvigovanje podlage. Pri tem dvigovanju pa se širijo ogromne komore, napolnjene z magmo, ki ležijo pod zemeljskim površjem, to pa pospeši procese, ki vodijo v izbruh vulkana. Ko vulkani izbruhnejo, to povzroči dodatno taljenje ledu na površini, in proces se ponovno začne. Takšnemu dogajanju pravijo pozitivna povratna zanka.
Raziskovalci so pojav preučevali tako, da so naredili več kot 4.000 računalniških simulacij. Te so pokazale, da taljenje površinskega ledu pospeši začetne faze izbruha za več desetletij ali celo stoletij.
Tako daleč, a še vedno blizu
Na srečo pa znanstveniki menijo, da je tak apokaliptičen scenarij še zelo daleč.
Proces, ki so ga odkrili, je namreč počasen in traja več sto let. Najbolj sveže ocene napovedujejo skoraj popolno zrušitev zahodnega antarktičnega ledenega pokrova do leta 2300, kar človeštvu daje 275 let časa, da upočasni njegov propad. Vendar modeli, ki so generirali to oceno, po mnenju raziskovalcev niso upoštevali povratne zanke med taljenjem ledu in vulkansko aktivnostjo, kar pomeni, da bi se lahko dejanski datum zrušitve zgodil prej. Za natančnejšo napoved bodo potrebne nadaljnje raziskave. So pa raziskovalci poudarili, da bi povratna zanka lahko trajala tudi, če bi se podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, upočasnile. Svoje ugotovitve so objavili v reviji Geochemistry, Geophysics, Geosystems.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!