Menu Item
Brata Grimm sta bila zelo znana jezikoslovca in zbiratelja pravljic. Jacob Ludwig Karl in leto mlajši Wilhelm Karl Grimm sta najbolj znana ravno po pravljicah bratov Grimm, ki so izšle pod naslovom Kinder- und Hausmärchen leta 1812. Veljata za utemeljitelja nemške filologije oz. germanistike. Napisala sta pravljice, kot so Rdeča kapica, Pepelka, Sneguljčica in sedem palčkov, Janko in Metka, Volk in sedem kozličkov in druge. Pravljice so še danes najbolj prevajana nemška knjiga.
Berlinčana Jacob Ludwig Karl in Wilhelm Karl Grimm sta se kot najstarejša otroka rodila v družini z 9 otroki. Ko je bil starejši Jakob leta 1796 star komaj 11 let, je umrl oče, dve leti kasneje pa še ded. Vsa odgovornost za otroke je tako pripadla materi, ki so jo otroci izjemno spoštovali, kar se pozna tudi v njunih zapisih.
Leta 1798 sta bila poslana poslala v Kassel k svoji teti, kjer sta na univerzi v Marburgu začela študirati pravo. Tu sta ta vzljubila raziskovanje preteklosti ter se preusmerila v študij jezikoslovja. Med raziskovanjem tradicije še ne do konca izoblikovane enotne nemške države sta začela tudi zapisovati legende in pravljice, ki so tedaj obstajale le v pripovedni obliki. Znane pravljice, kot so Rdeča kapica, Janko in Metka, Sneguljčica ali Pepelka, so pripovedovale bratoma izobražene ženske iz soseščine (z eno od njih se je Wilhelm pozneje tudi poročil), katerih predniki so pribežali iz Francije. Med poznejšimi viri so bile tudi plemiške znanke, pa vojak, ki je bratoma pripovedoval pravljice v zameno za nekaj rabljenih oblek …
Božič 1812: Otroške in hišne pravljice
Za božič leta 1812 je izšla prva zbirka Otroških in hišnih pravljic, ki je bila sprva zamišljena kot strokovno gradivo za učenjake. Veliko ljudi je v pravljicah prepoznalo kakovostno vzgojno čtivo za otroke, ki pa je bilo za okus marsikoga vendarle pregrobo (prehudo, prekruto), saj so se v zgodbicah pretakali potoki krvi, manjkalo pa ni niti spolnosti in ljudožerstva. V naslednjih izdajah sta določene zgodbe črtala, preostale predelala v skladu s svojimi krščanskimi vrednotami, predvsem pa jih očistila erotičnih elementov.
Njune zgodbe ne pripovedujejo predvsem o boju med dobrim in zlom, ampak so bile zapisane z mislijo na dajanje vzgleda. Zato ne govorijo toliko o srečnih koncih, ampak bolj o prevzemanju odgovornosti. Pravljice sta brata Grimm prenavljala vse do leta 1857, ko je izšla sedma, velika izdaja. Poleg danes vse splošno znanih pravljic sta izdala še knjige Nemške pripovedke, Irske vilinske pravljice, Nemška mitologija, Nemški slovar. Wilhelm je umrl leta 1859, njegov brat Jacob pa leta 1863. Nerazdružljiva brata sta skupaj pokopana na pokopališču Alter St.-Matthäus- Kirchhof v Berlinu (Schöneberg).
Zanimivosti
- Pravljice bratov sta bili zmes Jacobove silovitosti in drznosti ter Wilhelmove kritičnosti, jasnosti in natančnosti.
- Brata Grimm skupaj s Karlom Lachmannom in Georgeom Friedrichom Beneckom veljata tudi za utemeljitelje nemške filologije oz. germanistike. Bila sta realista, ki sta v daljni preteklosti videla korenine za sodobno stanje. Zato sta raziskala duhovni razvoj nemške literature (pripovedke, listine prav tako kot književnost) in pri tem postavila temelje za znanstveno obravnavo tega področja.
- Danes predstavlja ta zbirka pravljic eno temeljnih besedil zahodne civilizacije. S pravljicami sta se ukvarjala kar 50 let, tako da je njihovo število naraslo do števila 209.
- Pravljice bratov Grimm niso le prevedene v večino svetovnih jezikov, ampak tudi vpisane na seznam svetovne kulturne dediščine, ki ga vodi UNESCO.
Ilustracije za zbirke pravljic je prispeval še en uspešni umetnik v družini, njun mlajši brat Ludwig.
- Ker sta Grimma zgodaj ostala brez očeta, ni naključje, da je v njunih najbolj znanih in literarno najmočnejših pravljicah oče tako pogosto mrtev, odsoten ali vsaj nezainteresiran.
- Mama, v poganskih pravljicah prav tako pogosto krivična in nepoštena, seveda ni prišla v poštev, saj sta Jakob in Wilhelm svojo oboževala, zato sta uvedla mačeho, kar so pozneje z navdušenjem sprejeli psihologi s Freudom in Jungom na čelu.
- Začetne izdaje pravljic niso bile preveč uspešne, saj je bilo 900 izvodov razprodanih šele po treh letih.
- Grimma sta v pravljicah popravila ”vse, kar se jima je zdelo sumljivo”. Pilila sta jih in ”izboljševala”, tako da so postajale vse bolj prefinjene in stilizirane, razgibane in slikovite.
- Pravljice so še danes najbolj prevajana nemška knjiga.
- Leta 1814 je Jacob prevedel tudi srbsko slovnico svojega prijatelja Vuka Karadžića.
- Prvi slovenski prevod Grimmovih del je bil leta 1849 objavljen v reviji Slovenec, kjer se je pojavila pravljica Ubogi in bogatin.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
