Znanstveniki so na zobnih ščetkah in ročkah prh odkrili "še nikoli videne viruse". To ni nujno slabo, pravijo.
Mikrobiologi iz univerze Northwestern v ameriški zvezni državi Illinois so ugotovili, da so naše zobne ščetke in ročke za prhanje polne najrazličnejših virusov. Velika večina je bila takšnih, ki jih znanstveniki še nikoli niso videli.
In čeprav se morda misel, da po vaših higienskih pripomočkih gomazi na milijone nevidnih mikrobov, zdi rahlo nagnusna, znanstveniki menijo, da to morda sploh ni tako slabo, piše portal Lad Bible. Večina virusov, ki so jih našli in preučili, namreč spada med tako imenovane fage. To so virusi, ki napadajo bakterije in se v njih razmnožujejo ter pri tem bakterije seveda uničijo.
Morda je to celo dobro
Čeprav raziskovalci o njih vedo malo, so fagi pred kratkim pritegnili pozornost zaradi njihove potencialne uporabe pri zdravljenju proti antibiotikom odpornih bakterijskih okužb.
Doslej neznani virusi, ki se skrivajo v naših kopalnicah, bi tako lahko postali zakladnica materialov za raziskovanje novih načinov boja proti tako imenovanim superbakterijam.
Erica M. Hartmann, ki je vodila študijo, je bila nad odkritjem navdušena: “Število virusov, ki smo jih našli, je popolnoma noro. Našli smo jih veliko takšnih, o katerih vemo zelo malo, in mnoge druge, ki jih sploh še nikoli nismo videli. Neverjetno, koliko neizkoriščene biotske raznovrstnosti je povsod okoli nas. In niti ni vam treba iti daleč, da jo najdete; tik pred našimi nosovi je.”
“Mikrobe bi morali preprosto objeti”
Med raziskavo so namreč odkrili več kot 600 različnih virusov, niti dva vzorca, ki so jih vzeli s ščetk in ročk, pa nista pokazala podobnosti.
“Vsaka prha in vsaka zobna ščetka sta kot svoj otok. To samo poudarja neverjetno raznolikost virusov,” je dejala Hartman.
Tiste, ki ob besedah virus, bakterija ali mikrob najprej pomislijo na bolezen, znanstvenica pomirja: “Mikrobi so povsod okoli nas in velika večina jih ne povzroča bolezni.” Pravi tudi, da je napadanje mikrobov z razkužili precej brezplodno. “Bolj ko jih napadate z razkužili, večja je verjetnost, da bodo razvili odpornost, in to za tiste mikrobe, ki povzročajo bolezni, pomeni, da jih bo težje zdraviti. Morali bi jih preprosto objeti,” pravi.
Študija je bila objavljena v reviji Frontiers in Microbiomes.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!