Menu Item
Brazilski biolog je hotel ugotoviti, v kakšnem primeru kača ugrizne človeka. To je lahko preizkusil le na en način: sam je bil "poskusni kunec".
Joao Miguel Alves-Nunes z brazilskega inštituta je želel raziskati, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih se kača odloči, da bo ugriznila
Odločil se je, da bo v raziskavo vključil kače vrste jararaca, vrsto južnoameriškega strupenega gada, ki na leto ugrizne približno 20.000 ljudi.
“Vedenje kač je zlasti v Braziliji na splošno zanemarjeno kot področje raziskav. Večina študij ne preučuje, kateri dejavniki jih spodbujajo k ugrizu,” je v intervjuju za revijo Science dejal Alves-Nunes. “Če preučujete malarijo, lahko raziskujete parazita, ki povzroča bolezen – če pa ne preučujete komarja, ki jo prenaša, ne boste nikoli rešili problema,” je pojasnil svoj razlog.
“Najboljši način za raziskavo je tako, da združimo kače in človeka. Človek sem v tem primeru bil jaz,” je še povedal in pojasnil, da je s poskusom želel preveriti ljudsko modrost, ki govori, da kača jararaca napade le, če se je dotakneš ali stopiš nanjo.
Tako je zbral 116 kač, ki jih je položil v ogrado na tleh laboratorija, v katero je vstopil v posebnih škornjih. Včasih je stopil na kačo, včasih blizu nje. “Kač nisem poškodoval, saj nisem stopil nanje z vso težo,” je povedal biolog. “Na vsako žival sem stopil 30-krat, skupaj 40.480-krat,” je dodal.
Rezultati njegovega precej tveganega podviga so bili maja letos objavljeni v reviji Nature.
Raziskava bo koristila razporejanju protistrupa
Študija je pokazala, da splošna domneva, da jararace ugriznejo le, če se jih ljudje dotaknejo ali pohodijo, ne velja.
Verjetnost, da bo jararaca ugriznila, je bila namreč odvisna od njene velikosti in to obratno sorazmerna. Z drugimi besedami, manjša, kot je žival, večja je možnost, da bo v nekoga zapičila svoje zobe. Študija je pokazala tudi, da je samica te vrste bolj agresivna kot samec, zlasti ko so kače še mlade in v svetlem delu dneva. Kače so bile tudi bolj nagnjene k ugrizom v vročem vremenu, razlog za to pa je, da so kače kot vsi plazilci hladnokrvni in so v toplem okolju bolj aktivne in imajo več energije. Ugotovil je tudi, da so se možnosti ugriza povečale tudi, če so se kače dotaknili po glavi in ne po sredini telesa.
Alves-Nunes meni, da bodo informacije, pridobljene s študijo, pomagale ublažiti problem kačjih ugrizov v Braziliji. “Z našimi novimi ugotovitvami lahko napovemo, kje se lahko zgodijo ugrizi, in načrtujemo boljšo distribucijo protistrupa,” je dejal. “Skupaj s podatki iz drugih študij, ki kažejo porazdelitev kač, lahko identificiramo kraje, kjer je večja verjetnost, da bodo živali agresivne. Na primer, toplejši kraji z večjo populacijo kačjih samic bi morali biti prednostna naloga za distribucijo protistrupa,” je pojasnil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje