Menu Item
Približno petino plinov v Zemljini atmosferi predstavlja kisik, ki ga lahko dihamo. Zgodba na sosednji Veneri je povsem drugačna, tamkajšnja atmosfera je za nas strupena. Pred kratkim pa so Nasini znanstveniki kljub temu v njej našli sledi kisika.
Kisikove molekule so tiste, na katerih temelji življenje na Zemlji. V naši atmosferi ga je izmed vseh plinov približno petino, večino ostalega ozračja zapolnjuje dušik.
Povsem drugače je na sosednji Veneri. V njeni atmosferi s 96,5-odstotnim deležem prevladuje ogljikov monoksid, ki je za Zemeljska bitja strupen. Kaj pa ostalih 3,5 odstotka? Nedavne raziskave Ameriške vesoljske agencije (Nasa), kjer je sodelovala tudi nemška vesoljska agencija (DLR) so pokazale, da je med njimi tudi kisik.
Sledovi atomov kisika so se skrivali v tanki plasti Venerinega ozračja, raziskovalci pa so ga odkrili s pomočjo instrumenta SOFIA. Gre za predelano Boeingovo letalo 747SP, ki ima na sebi infrardeči teleskop, s katerim med letenjem po stratosferi opazuje vesoljsko dogajanje.
Venera sicer med raziskovalci vesolja ni izredno priljubljena, veliko več pozornosti uživa naš drugi sosed Mars. Zato je bilo odkrivanje kisika na njej težko, so v raziskovalnem članku ob rezultatih izpostavili znanstveniki. “Smo šele na začetku razumevanja Venerine evolucije in tega, zakaj se tako razlikuje od Zemlje,” je dejal nemški fizik in glavni avtor študije Heinz-Wilhelm Huebers. Poudaril je tudi, da kisik na Veneri ne pomeni, da bi bila lahko primerna za življenje, saj Zemeljska bitja dihamo kisikove molekule in ne atome.
Kisik na Veneri nastane s pomočjo ultravijoličnega Sončnega sevanja, ki v strupeni atmosferi molekule ogljikovega dioksida in monoksida razgradi na atome.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!