
Moški se je na svojem vrtu spotaknil ob predmet, za katerega so najprej mislili, da je navaden kamen. Ko so ga pregledali strokovnjaki, so nad odkritjem osupli.
Oglaševanje
Na videz popolnoma nezanimiv kamen, ki je dolga leta služil le kot skromen del temelja starega hleva v češki vasi, se je po temeljiti analizi izkazal za izjemno dragocen zgodovinski zaklad.
Po obsežni raziskavi so strokovnjaki nedavno namreč potrdili, da gre za izjemno redko in več kot tri tisoč let staro polovico kamnitega kalupa, ki so ga v pozni bronasti dobi uporabljali za množično izdelavo konic kopij.
Najboljši in najpopolneje ohranjen kalup
Artefakt, dolg 23 centimetrov, skrbno izklesan iz vulkanske kamnine, datira v leto 1350 pred našim štetjem in pripada tako imenovani kulturi žarnih grobišč, poroča Live Science.
Vodilni arheologi z Moravskega muzeja so poudarili, da gre za najboljši in najpopolneje ohranjen kalup za ulivanje bronastih konic kopij po vsej srednji Evropi. Na podlagi natančne oblike orožja in vrste uporabljene surovine znanstveniki sklepajo, da je bil ta dragoceni predmet na južno Moravsko uvožen iz severnih območij današnje Madžarske.
Takšni kamniti kalupi so starodavnim obrtnikom omogočala množično izdelavo kovinskih orodij in orožja z bistveno večjo natančnostjo in enotnostjo kot kdaj koli prej. Posledično je takšna tehnološka prednost bistveno olajšala vodenje in vzdrževanje oboroženih spopadov, hkrati pa močno okrepila trgovinsko in politično moč takratnih ljudstev po celotnem Karpatskem bazenu.
Raziskovalci so sklenili, da je bil najdeni kalup v preteklosti izjemno pogosto uporabljen, saj so v njem najverjetneje ulili na desetine konic kopij. Očitno so mojstri bronaste dobe med ulivanjem tekoče kovine obe polovici kamna trdno privezali z bakreno žico, kar nedvoumno dokazujejo sledovi intenzivne toplote in globoke ožganine na površini.
Zgodba enako osupljiva kot sam kamen
Zgodba o odkritju je skoraj enako osupljiva kot sam predmet, saj je moški kamen opazil že pred skoraj dvema desetletjema, ko je deloma štrlel iz zemlje, kamor je najverjetneje padel ob zrušitvi stare stavbe.
Ko je najdbo pozneje predal muzeju, so strokovnjaki z rentgensko analizo in drugimi naprednimi geološkimi metodami določili natančno strukturo kamnine.
Ugotovili so, da izvira iz območja velikanskega vulkana, ki je izbruhnil na območju današnjega gorovja Bükk pred dvajsetimi milijoni let in ustvaril ogromne količine te specifične kamnine.
Čeprav ostaja nejasno, kako je tako pomembno obrtniško orodje končalo na dvorišču navadne hiše, pa primer ponazarja, kako dolga in presenetljiva je lahko pot od naključnega odkritja v blatu do prelomne znanstvene potrditve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje