Menu Item
Najbolj osamljena galaksija nima nobene vesoljske sosede, ki bi bila manj kot 100 milijonov svetlobnih let daleč. Predaleč za na kavo, bi lahko rekli.
V vesolju, ki ga lahko opazujemo, mrgoli galaksij, ki po njem plavajo približno tako kot mikrobi v kapljici vode.
Njihovo število ocenjujejo na 100 do 200 milijard (kot zanimivost: če bi hoteli z miško klikniti 200-milijardkrat vsako sekundo, bi klikali nekaj več kot 6.337 let). Skoraj vse galaksije imajo v bližini sosede, s katerimi se združujejo v jate, superjate in še večje strukture. Nam najbližja galaksija je Andromeda, oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let, skupaj z njo in še več kot 50 galaksijami pa Rimska cesta tvori lokalno jato, ki je del večje superjate Device (Virgo superclaster), ta pa še večje strukture Lainakea.
Med jatami in superjatami je veliko praznega prostora, nekakšnih mehurjev, ki v premeru lahko merijo tudi več deset milijonov svetlobnih let. Pa vendar se tudi v teh območjih praznine (angl: void) lahko znajde kakšna osamljena galaksija ali manjša skupina galaksij.
100 milijonov svetlobnih let skoraj ničesar do najbližjega soseda
V vesolju je znanih nekaj takšnih osamljenih galaksij, za najbolj osamljeno pa velja galaksija z oznako MCG+01-02-015.
Gre za spiralno galaksijo, kakršna je tudi naša. Od nas je oddaljena približno 293 milijonov svetlobnih let. Na naslovni sliki je sicer videti, da v soseščini mrgoli drugih zvezd ali galaksij (v resnici so le tri najbolj svetle točke z “žarki” na fotografiji zvezde, ostalo so galaksije), vendar je to optična prevara. V resnici je okoli nje v vse smeri vsaj 100 milijonov svetlobnih let skoraj čisto praznega prostora. Tako praznega, da bi v enem kubičnem metru v poprečju našli le en atom. Na 100 milijonov svetlobnih let dolgo črto pa bi lahko drugo za drugo nanizali skoraj 800 naših galaksij – Rimska cesta v premeru meri 120.000 svetlobnih let.
Vse nekdanje sosede so jo zapustile
Danes astronomi predvidevajo, da je galaksija postala tako osamljena, ker je druga, bolj oddaljena superjata s svojo gravitacijo privlekla vse njene nekdanje sosede, MCG+01-02-015 pa je pri tem iz neznanih razlogov “izvisela”.
Galaksija je tako izolirana, da za obstoj drugih galaksij, če bi bila naša izolirana na enak način, ne bi vedeli vse do razvoja tako močnih teleskopov, kot so jih razvili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, piše na spletni strani Nase. Ljudje za obstoj drugih galaksij vemo od leta 1920, ko je astronom Edward Hubble odkril, da je Andromeda, ki je do takrat veljala za nekakšno meglico, v resnici samostojna galaksija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!