Menu Item
Da bi zbrali denar za gram najdražje snovi na svetu, bi moral ves svet delati 90 let. Potem pa je sploh ne bi mogli kupiti.
Pred časom smo pisali o najdražji kovini na svetu, katere gram stane 27 milijonov evrov.
Takrat smo v članku tudi zapisali, da to ni najdražja snov na svetu in da gram najdražje snovi stane 53 bilijonov evrov. No, izkazalo se je, da smo operirali z zastarelimi podatki.
Gram najbolj dragocene stvari na Zemlji namreč stane več kot 9.000 bilijonov evrov. A toliko denarja nima skupaj (“niti približno”) niti prvih sto na lestvici najbogatejših na svetu.
Povedno malce drugače: da bi kupili gram te snovi, bi moral ves svet delati približno 90 let. Pa vendar, tudi če bi na koncu imeli ta denar, je sploh ne bi mogli dobiti. Kajti v celem vesolju je verjetno ni niti en gram.
A če ste v tem trenutku že pomislili, da se iz vas norčujemo, ni tako.
Gre za snov, ki dejansko obstaja, vendar v izredno majhnih količinah. In ne morete je recimo izkopati iz zemlje, kot recimo zlata ali dragocenih kovin. Namesto tega jo moramo dobesedno sestaviti atom za atomom v procesu, ki lahko traja kar milijardo let, da bi zbrali desetinko grama, navaja portal Daily Maila.
Gre za snov, ki jo poznamo kot “antimaterijo” (“antisnov”).
Kaj je antimaterija?
Najbolj enostavno bi jo lahko opisali kot nekakšno “zrcalno sliko” navadne snovi – torej atomov, iz katerih je zgrajeno vse, kar vidimo.
Pravzaprav za vsak atomski delec obstaja njegov “antidelec”. Recimo: verjetno se iz šolskih dni še spomnite, da ima elektron negativen električni naboj, proton pa pozitivnega.
Elektroni antimaterije pa so antielektroni (oziroma pozitroni), elektroni s pozitivnim nabojem, njeni protoni pa antiprotoni, ki imajo negativen naboj.
Vsi ti antidelci se lahko tako kot navadni delci združujejo v antiatome, antimolekule in (vsaj teoretično) tudi v večja telesa, recimo antiplanete, antigalaksije in celo antiljudi.
Nikar se ne rokujte z dvojčkom iz antimaterije
Načeloma bi lahko obstajal tudi vaš antidvojček, zgrajen iz antiatomov. Na prvi pogled bi bil popolnoma, do zadnjega (anti)atoma enak kot vi.
Problem pa bi nastal, če bi se recimo z njim hoteli rokovati. Takoj ko bi se dotaknila, bi vi in vaš antidvojček izginila v strahoviti eksploziji, ki bi popolnoma izničila oba.
Zveni kot znanstvena fantastika, kajne? Res je, ampak v resnici antimaterija obstaja. Njen obstoj je napovedal britanski fizik Paul Dirac leta 1928.
Le štiri leta kasneje pa je ameriški fizik Carl Anderson tudi v resnici odkril prvi antidelec, že omenjeni pozitron (antielektron).
Od takrat dalje so se vrstila nova odkritja antidelcev in novi dokazi o njihovem obstoju, zaradi katerih o obstoju antimaterije danes fiziki ne dvomijo več.
Zakaj je tako draga?
Danes antimaterijo znamo tudi “izdelovati”. To se dogaja recimo v največjem stroju na svetu, velikem hadronskem pospeševalniku CERN, kjer obstaja “Tovarna antimaterije”.
Lahko pa si predstavljate dvoje: da so “stroji” za proizvodnjo antimaterije zelo dragi in da porabijo ogromno energije. Poleg tega pa lahko v tem stroju proizvedemo res zelo zelo zelo majhne količine antimaterije.
To je tudi razlog, da je ta snov (ali pravilneje antisnov) tako draga.
V pogovoru za ABC News pred dvema letoma je profesor Michael Doser, fizikalni fizik pri CERN, ocenil, da “stotinka nanograma (milijardinke grama) antimaterije stane toliko kot kilogram zlata”.
Po trenutnih cenah kilogram zlata stane nekaj več kot 90.000 evrov.
Če malo premečemo številke, pridemo do gromozanske že omenjene številke 9.000.000.000.000.000 evrov – 9.000 bilijonov evrov. Za gram.
Nastaja kar naprej, tudi v bananah
Vendar antimaterija ne nastaja samo v velikem hadronskem pospeševalniku. Pravzaprav nastaja neprestano vsepovsod okoli nas. Celo v naših telesih.
Nastaja recimo pri razpadu radioaktivnih elementov. Recimo kalija. Ko atom radioaktivnega kalija razpade in se spremeni v navaden kalijev atom, pri tem proizvede elektron in pozitron. Banana recimo, ki je še posebej bogata s kalijem (tudi radioaktivnim), vsako uro proizvede en antidelec antimaterije.
Vendar antidelci takoj reagirajo z delci običajne snovi, ki je vsenaokrog, in izginejo v drobcenih bliskih energije (spomnite se na zgoraj omenjeno rokovanje z antidvojčkom).
To je tudi razlog, da je antimaterijo, ki jo proizvedejo v Cernu, tako težko zadržati, da bi jo znanstveniki lahko preučevali. Ampak znajo tudi to. Trenutni rekord je 405 dni za posamezne delce in le 17 minut za celotne atome.
Zakaj je antimaterija pomembna?
Če bi ljudi vprašali, ali sta ves napor in denar, da ustvarimo neznatne količine neke čudne snovi, vredna tega, bi marsikdo odmahnil z roko.
A preučevanje antimaterije lahko odkrije velike skrivnosti narave.
Današnja znanost meni, da je ob nastanku vesolja nastala enaka količina običajne in antisnovi. Tako kažejo izračuni.
Toda, če se ti dve snovi medsebojno izničita, kako to, da okoli sebe vidimo toliko stvari iz običajne snovi, vključno z nami? So naši izračuni napačni? Kam je izginila antimaterija in kako?
To so vprašanja, na katera znanstveniki danes ne znajo odgovoriti. Upajo pa, da bodo s preučevanjem antisnovi prišli do odgovora.
Ena od možnosti je, da sta ob nastanku vesolja v resnici nastali dve vesolji. Eno iz naše, običajne snovi in drugo iz antisnovi, ki pa sta se iz zdaj še neznanega razloga ločili.
In če je to tako, znanstveniki upajo, da bodo s preučevanjem antisnovi nekoč odkrili resnico.
In še eno vprašanje v zvezi z dragoceno snovjo se poraja. Ali ni malce nevarno proizvajati snov, ki lahko v hipu izniči vse? Ali bi jo lahko uporabili za pridobivanje energije?
Doser je na to vprašanje odgovoril takole: “Izdelamo tako majhne količine, da če bi uničili vso antimaterijo, ki jo proizvedemo v enem letu, z energijo, ki bi nastala ob anihilaciji, ne bi mogli skuhati niti skodelice čaja.”
Kako je videti Tovarna antimaterije od znotraj, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje