Menu Item
In ponaredki se ne skrivajo le med poceni živili.
Nekatera živila močno privlačijo goljufe, ki manipulirajo s količinami, napačno označijo izdelke ali izdelek zamenjajo z nečim povsem drugim. Kot navajajo v članku The Guardian, je samo industrija ponarejanja živil vredna več kot 45 bilijonov evrov, pri čemer veliko goljufij ostane neodkritih. Pri tem pa ne gre le za gospodarske stroške, takšne goljufije lahko pomenijo resno nevarnost za zdravje potrošnikov.
V nadaljevanju preverite nekaj najpogosteje ponarejenih živil oziroma sestavin:
Olivno olje
Ekstra deviško olivno olje je cenjeno in zaradi načina pridelave – ki ne vključuje visokih temperatur, “beljenja” z žvepleno kislino ipd. –, zahteva višjo ceno. Ravno njegova visoka vrednost tako privlači goljufe, ki olje redčijo, pogosto pa so tudi označbe, denimo geografski podatki, lažne.
Leta 2019 so v Italiji in Nemčiji zasegli 150.000 litrov ponarejenega ekstra deviškega olivnega olja.
Mleko
Glede na podatke Food Fraud Database je mleko eno izmed najpogosteje ponarejenih živil. Najpogostejša praksa je dodajanje vode, kar pa ne zmanjša le hranilne vrednosti živila, poveča lahko tveganje za okužbo z bakterijami, ki se prenašajo z vodo.
Med odmevnejšimi primeri, ki vključujejo mleko, se je zgodil na Kitajskem leta 2008, ko so z vodo redčili mleko za dojenčke – da bi to prikrili, pa so dodajali melamin, ki poveča vsebnost dušika. Zaradi tega je več deset tisoč dojenčkov zbolelo, poročali pa so tudi o več smrtnih primerih.
Govedina
Morda ste slišali za škandal s konjskim mesom, ki se je leta 2013 širil po Evropi. V številnih produktih, označenih kot goveji (npr. goveji burger in že pripravljena lazanja), so namreč našli konjsko meso, nekateri izdelki so vsebovali tudi do 100 odstotkov konjskega mesa.
Med
Med je tretje najpogosteje ponarejeno živilo. Proizvajalci za redčenje uporabljajo koruzni sirup, pesni sladkor ali sukrozo ali kemično spreminjajo sladkorje, da bi posnemali čebelji med.
Parmezan
Medtem ko lahko le en sir, zaščiten z označbo porekla – DOP, nosi ime Parmigiano Reggiano, je lahko z imenom parmezan označen tehnično katerikoli sir iz kravjega mleka z določeno skorjo in teksturo. Zato se prav lahko zgodi, da 100 % pravi parmezan v resnici vsebuje čedar, švicarski sir, mocarelo in celo lesno kašo.
Izdelava sira Parmigiano Reggiano z oznako DOP je sicer omejena na pokrajine Bologna, Reggia Emilija, Mantova, Modena in Parma. Izdelujejo ga iz surovega kravjega mleka, pri čemer se sme krave krmiti le s travo s pašnika in senom.
Balzamični kis
Pravi balzamični kis iz Modene je kis z zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Njegova sirupasta tekstura in intenziven okus je rezultat posebnega recepta in staranja v hrastovih sodih, v katerih mora biti shranjen najmanj 60 dni.
Predpisi sicer dopuščajo uporabo od 20 do 90 % grozdnega mošta in od 10 do 80 % vinskega kisa. Dovoljeno je uporabiti tudi do 2 % karamele.
Med preiskavo leta 2019 v Italiji so ugotovili, da se je uporabljal kis iz grozdja nižje kakovosti, prodajal pa se je kot pravi balzamični kis.
Kava
Mleta kava velja za posebno ranljivo, saj je videz, teksturo in barvo zelo enostavno ponarediti. Kavi pogosto primešajo ali jo povsem nadomestijo z manj kakovostnimi sortami in sortami, po katerih je manj povpraševanja, prodaja pa se po visoki ceni.
Ugotovljeno je že bilo, da nekatere kave, ki se prodajajo kot gurmanske, vsebujejo žitna zrna, rjavi sladkor in praženo koruzo.
Čaj
Podobno kot kava tudi čaj privlači goljufe, saj je teksturo in vonjave posušenih in zmletih listov relativno enostavno kopirati – ponarejeni čaj je navadno pripravljen iz listov drugih rastlin, barvnih dodatkov in celo barvane žagovine.
Kupci pa še posebno težko zaznajo razliko, ko je čaj enkrat pakiran v čajnih vrečkah.
Sadni sokovi
Najpogostejše prakse ponarejanja sadnih sokov vključujejo redčenje z vodo, dodajanje sladkorjev, aditivov ali redčenje s sokovi druge sorte sadja, navadno nižje kakovosti.
Sok granatnega jabolka, ki je nekoč postal izredno priljubljen, je bil med najpogosteje ponarejenimi. Ugotovljeno je bilo, da nekateri izdelki sploh niso vsebovali granatnega jabolka.
Nekaj poročil prav tako navaja, da bi lahko bili nekateri sokovi izdelani iz soka gnilega sadja, ki se hkrati uporablja tudi za redčenje svežega soka.
Žafran
Žafran je najdražja začimba na svetu, zato morda ni presenetljivo, da je na seznamu najpogosteje ponarejenih ali nečistih sestavin. Najlažje je seveda ponarediti žafran v prahu. In za to se uporablja cela vrsta drugih sestavin, od glicerina, sandalovine v prahu, tartrazina, barijevega sulfata in boraksa.
Vanilja
Stroke je nemogoče ponarediti, vendar so bili primeri, ko so t. i. čisti izvleček vanilje mešali s cenejšim izvlečkom tonka fižola, ki ima zelo podoben okus in aromo.
Sintetična vanilja, izdelana iz vanilina, sintetiziranega v laboratoriju, se pogosto uporablja v cenejših izvlečkih z okusom vanilje, a je bila najdena tudi v izdelkih, ki so bili označeni kot čista vanilja.
Črni poper
Natančneje mleti črni poper. Sestavine, ki se lahko skrivajo v poprnici ali kozarčku vključujejo škrob, ajdo, moko, proso in celo poganjke. Semena papaje so še posebej pogosto nadomestilo, saj so skoraj identična, ko so zmleta in je prah s prostim očesom nemogoče ločiti od pravega popra.
Kaviar
Bilo je več odmevnih primerov ponarejanja iker jesetra, nekateri vzorci pa sploh niso vsebovali živalske DNK.
Jastog
Ugotovljeno je bilo, da jedi z jastogom vsebujejo malo jastoga ali ga sploh ne vsebujejo.
Ko so novinarji Inside Edition obiskali 28 različnih restavracij po ZDA, so ugotovili, da je 35 % uporabljalo cenejše nadomestke, kot je mol, morska riba iz družine trsk.
V eni restavraciji so pripravljali jastogove raviole, ki so bili v resnici polnjeni s sirom.
Obstajajo tudi primeri goljufij v zvezi s poreklom jastogov, ki se prodajajo po višji ceni.
Vino
Med najbolj odmevnimi imeni, povezanimi z vinom, je zagotovo Rudy Kurniawan ali dr. Conti, ki je zaradi prodaje več milijonov funtov vrednih ponarejenih steklenic v zaporu presedel sedem let. Vino je mešal in ga nato bogatašem prodajal kot redko vino oz. prestižno znamko, številne steklenice so bile celo prodane prek dražbeni hiš.
To je ekstremen primer, vendar se domneva, da so goljufije z vinom razširjene tudi na nižji ravni. Strokovnjaki ocenjujejo, da je 5 % prodanih vin ponarejenih. Običajno gre za vino nižje kakovosti pod imenom prestižne znamke ali za prodajo mlajšega letnika kot veliko bolj iskanega.
Ribe
Pogosto gre z napačne označbe – cenejše vrste so običajno označene kot redkejše ali dražje. Med pogostejšimi so denimo list, rdeči hlastač, tuna … Na seznamu so tudi panirane ribe. Leta 2019 objavljena študija Univerze Exeter je pokazala, da so bile nekatere panirane ribe v resnici meso trneža, ki je ogrožena vrsta morskega psa.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
