Najprepoznavnejši simbol neokrnjene gorske narave in ljubezni do gora

Planika (Leontopodium alpinum), znana tudi kot runolist, belka, snežni cvet, edelweiss ali gorski cvet, je eden najprepoznavnejših simbolov neokrnjene gorske narave in ljubezni do gora. Ta redka rastlina uspeva na nadmorskih višinah med 1.500 in 3.000 metri, v skalnih razpokah in na težko dostopnih gorah Evrope in Azije.

Rod Leontopodium obsega približno 50 vrst, njegova pradomovina pa je verjetno Himalaja, od koder se je razširil proti Kitajski, Mongoliji in nazadnje tudi v Evropo. Ime "alpinum" označuje njegovo največje evropsko rastišče.

V Evropi cveti julija in avgusta, njegov najprepoznavnejši del pa so beli listi, ki v obliki zvezde obdajajo drobne, rumenkasto-bele cvetove. Cela rastlina je prekrita z mehkimi, svetlimi dlačicami, ki ji dajejo žametni videz ter jo ščitijo pred močnim gorskim soncem in mrazom.

Planika kot alpska zvezda

Ime Leontopodium izhaja iz grščine: leon (lev) in podion (tačka), zaradi podobnosti cvetnega koška z levjo šapo. V tujih jezikih je planika znana kot plemeniti ali alpinistični cvet ter alpska zvezda – edelweiss (nem.), étoile des glaciers (fr.), stella alpina (it.), flor de las nieves (šp.), floare de colț (rom. – "cvet alpinistov").

V evropski znanstveni literaturi se prvič omenja v 16. stoletju, pod imenom wollblume (volneni cvet), v zapiskih švicarskega naravoslovca Konrada Gesnerja.

Planika je neločljiv del planinske ikonografije. Včasih je cvet, zataknjen za klobuk, pomenil dokaz, da je planinec dosegel določeno nadmorsko višino. Simbolika cveta je povezana s pogumom, čistostjo in ljubeznijo do narave.

Priljubljenost planike se je še povečala leta 1856, ko je avstrijski cesar Franc Jožef I. med pohodom z ženo Sisi utrgal cvet in dejal: "To je prvi cvet v mojem življenju, ki sem ga utrgal sam."

Neprecenljiv simbol številnih držav

Danes je planika zakonsko zaščitena v vseh evropskih državah, kjer raste. Njeno nabiranje in uničevanje v naravi je strogo prepovedano, dovoljena pa je uporaba v dekorativne, medicinske in kozmetične namene, če je cvetlica vzgojena.

Planika je simbol številnih držav: med drugim Avstrije, Švice, Nemčije in Bolgarije, v Sloveniji pa ima posebno mesto zaradi legende, po kateri je nastala iz Zlatorogove krvi. Čeprav se danes ne nosi več na klobuku, njen pomen ostaja enak ne glede na to, kako jo poimenujete. S svojim edinstvenim cvetom uteleša ljubezen do gora.