Menu Item
Svet je bil za ljudi, ki so živeli v bolj oddaljeni preteklosti, majhen. Kljub temu so si že zgodaj skušali predstavljati, kako je v resnici videti, in ga upodobiti.
Vse do relativno pred kratkim ljudje nismo veliko vedeli o svetu.
Že vedenje, kaj je za gorami na koncu obzorja, je presegalo znanje povprečnega človeka. Zato je bil svet ljudi v preteklosti resnično majhen.
Prvi znani zemljevid je star približno 4.000 let
Zgodovinarji menijo, da je prvi zemljevid nastal že v bronasti dobi. Leta 1900 je francoski zgodovinar Paul du Châtellier raziskoval na prazgodovinskem grobišču v Finistèru v Bretanji in v eni od grobnic odkril kamnito ploščo z nenavadnimi gravurami.
Plošča iz sivomodrega skrilavca je bila dolga več kot dva metra, široka meter in pol in 16 centimetrov debela, tehtala pa je približno eno tono. Plošča je bila del ene od sten grobnice. Del plošče je manjkal.
Ko so kasneje preučevali, kaj bi gravure v obliki črt, krogov in kvadratov lahko predstavljale, so ugotovili, da se ujemajo s pokrajino doline reke Odet v Finistèru, s črtami, ki bi lahko predstavljale pritoke reke. Drugi simboli pa bi lahko predstavljali naselja, gomile in polja. Po mnenju arheologov plošča predstavlja ozemlje, veliko približno 30 krat 21 kilometrov, in se s sodobnimi zemljevidi ujema v 80 odstotkih približno 20 kilometrov dolgega odseka reke, piše britanski BBC.
Plošča je bila narejena v zgodnji bronasti dobi, verjetno okoli leta 1875 pred našim štetjem, zaradi česar velja za najstarejši znani zemljevid v Evropi in “verjetno najstarejši zemljevid ozemlja, ki ga je bilo mogoče identificirati”.
Dr. Clément Nicolas z univerze Bournemouth, eden od avtorjev študije plošče iz Saint-Beléca, kot so poimenovali najdbo, meni, da zemljevid ni bil namenjen navigaciji, ampak da so z njim označili določeno območje, verjetno politično entiteto iz bronaste dobe, ki si jo je lastil lokalni plemič. “Verjetno je bil to način, da se potrdi lastništvo ozemlja majhnega princa ali kralja v tistem času,” je dejal. Nekateri drugi viri domnevajo, da bi lahko bil tudi nekakšen katastrski načrt, saj naj bi nekatere oznake prikazovale lastništvo zemlje ali njeno rabo.
Prvi zemljevid “vsega znanega sveta”
Prvi poskusi prikaza celotnega sveta so se pojavili kasneje, ko so nastale prve civilizacije, ki so obsegale veliko večja območja. Za prvi zemljevid “sveta” velja prikaz na glinasti ploščici iz 8. ali 9. stoletja pred našim štetjem, ki so jo našli na območju današnjega Iraka, kjer je takrat cvetela mezopotamska oziroma babilonska civilizacija.
Ploščica, visoka dobrih 12 in široka dobrih 8 centimetrov, je dobila ime Babilonski zemljevid sveta (tudi Imago Mundi ali Mappa mundi) in je danes razstavljena v Britanskem muzeju v Londonu. Sestavljena je iz shematskega zemljevida sveta in dveh napisov v akadskem jeziku.
Starodavni svet je prikazan kot disk oblikovano ozemlje, ki ga obdaja vodni obroč, imenovan Grenka reka. V središču sveta sta reka Evfrat in starodavno mezopotamsko mesto Babilon ter ozemlji takrat znane Asirije in Urarta (Armenije) z več mesti in obrobnimi regijami, ki so okoli Babilona razporejeni v obliki trikotnikov, ki sestavljajo zvezdo.
Ohranjeni so opisi petih regij. Ena od njih je glede na opis “tista, ki je ptica ne more doseči” ali kjer je “svetloba svetlejša od sončnega zahoda ali zvezd”, ozemlje natančno proti severu je označeno kot tisto, “kjer sonca ni videti”, pokrajina na vzhodu pa je opisana kot “tam, kjer jutro zori”. Zadnje območje je opisano kot tisto, “kjer biva rogati bik in napade prišleka”.
Na plošči je napisano tudi, kako je svet nastal – in sicer tako, da je Marduk, osrednje babilonsko božanstvo, razdelil prvotni ocean in nastala sta kopno in morje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!