Menu Item
Nedavna študija razkriva, da je število ljudi na Zemlji močno podcenjeno, predvsem na račun ocen števila podeželskega prebivalstva.
Trenutna ocena Združenih narodov je, da na Zemlji živi okoli 8,2 milijarde ljudi.
Raziskava treh znanstvenikov z univerze Aalto na Finskem, ki jo je vodil profesor Josias Láng-Ritter, pa je pokazala, da ta ocena temelji tudi na zelo nezanesljivih metodah ocenjevanja podeželskega prebivalstva po vsem svetu. Raziskava je objavljena v reviji Nature Communications.
Raziskovalci so analizirali 307 projektov gradnje velikih jezov v 35 državah ter primerjali poročane podatke o preselitvah prebivalstva z ocenami iz petih glavnih globalnih zbirk podatkov: WorldPop, Global Human Settlement Population (GHS-POP), Gridded Rural-Urban Mapping Project (GRUMP), Global Rural-Urban Mapping Project (GWP) in LandScan.
Rezultati so pokazali, da je tudi najbolj natančna zbirka, WorldPop, podeželsko prebivalstvo podcenila za vsaj 50 odstotkov, medtem ko je GHS-POP imel kar 84-odstotno odstopanje.
To pomeni, da so številna globalna poročila in politike, ki temeljijo na teh podatkih, postavljena na napačnih predpostavkah.
Statistike morda ne zajemajo več sto milijonov ljudi
Gradnja jezov je bila izbrana kot primer, saj so ti projekti običajno dobro dokumentirani, podatki o preselitvah pa potrjeni s strani vlad, kar omogoča preverjanje točnosti populacijskih ocen.
Sistematično podcenjevanje podeželskih skupnosti se je pojavilo v različnih regijah in pri vseh zbirkah podatkov, kar potrjuje, da gre za globalni problem, ne zgolj za posamezne države.
Študija ne skuša na novo izračunati svetovnega prebivalstva, vendar odpira resna vprašanja o tem, koliko ljudi v resnici manjka v uradnih ocenah.
Po podatkih Svetovne banke na podeželju živi približno 3,4 milijarde ljudi, kar predstavlja 43 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Če so podeželske populacije podcenjene za 50–84 odstotkov, to pomeni, da globalne statistike morda ne zajemajo stotin milijonov ljudi, kar ima pomembne posledice za globalno politiko, gospodarsko načrtovanje in prilagajanje podnebnim spremembam.
Podeželske skupnosti morda prejemajo premalo sredstev
Ker vlade in humanitarne organizacije razporejajo sredstva na podlagi populacijskih podatkov, bi podcenjeni podatki o podeželskih skupnostih pomenili, da te prejemajo veliko manj zdravstvene oskrbe, infrastrukture in izobraževalnih virov, kot bi jih dejansko potrebovale.
Napačne ocene lahko ustvarijo tudi izkrivljen vtis o obsegu urbanizacije.
Poleg tega okoljski modeli, ki temeljijo na napačnih podatkih, lahko privedejo do slabega načrtovanja odzivov na naravne nesreče in podnebne spremembe.
Tudi strategije javnega zdravja, kot so cepljenja in distribucija medicinskih zalog, so odvisne od točnih populacijskih podatkov, zato lahko podcenjene podeželske skupnosti ostanejo brez ustrezne zdravstvene oskrbe.
Poziv k izboljšanju metod za ocenjevanje prebivalstva
Avtorji raziskave pozivajo k takojšnjemu izboljšanju metod za ocenjevanje globalnega prebivalstva.
Ker globalni izzivi, kot so podnebne spremembe, razporeditev virov in javno zdravje, postajajo vse večji, je natančno poznavanje števila prebivalcev pomembnejše kot kdajkoli prej.
Nekateri demografi ugotovitve izpodbijajo in trdijo, da podcenjevanje števila prebivalcev na podeželju ni tako veliko, poroča Scientific American.
Martin Kolk z univerze v Stockholmu opozarja, da napačne regionalne ocene prebivalstva ne pomenijo nujno tudi napačnih nacionalnih ocen. Stuart Gietel-Basten s Hongkonške univerze za znanost in tehnologijo pa opozarja, da večina podatkov v raziskavi izvira iz Kitajske in Azije, zato morda niso uporabni na globalni ravni.
Kljub temu se strinjajo, da bi morali vlagati več v zbiranje podatkov na podeželskih območjih in razvijati inovativnejše metode štetja prebivalstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje