Naš planet postaja vse temnejši. Kaj to pomeni?

Če bi naš planet opazovali recimo z Marsa, bi bil eden svetlejših na nočnem nebu. Podobno, kot je na našem nočnem nebu svetla Venera.

To je posledica oblakov, vodnih površin, snežne odeje in skalovja, ki odbijajo sončno svetlobo (pa tudi toploto) nazaj v vesolje.

Vendar pa bi opazovalci na Marsu, če bi Zemljo opazovali zadnjih 25 let, lahko opazili, da je "tretji kamen od Sonca" v tem času "potemnel".

Skupina znanstvenikov z Nasinega raziskovalnega centra Langley v ameriški zvezni državi Virginiji je namreč z analizo satelitskih podatkov ugotovila, da Zemlja postaja temnejša oziroma da v vesolje odbija vse manj energije.

Ugotovili pa so tudi, da severna polobla (hemisfera) "temni" bolj izrazito in hitreje kot južna.

Oceanski in atmosferski tokovi ne blažijo več razlik

Že pred tem so sicer znanstveniki vedeli, da južna polobla prejme več energije kot severna, vendar so razliko izenačevali atmosferski in oceanski tokovi, ki so presežek energije prenašali preko ekvatorja z južne na severno hemisfero.

Zato je doslej veljalo, da severna in južna polobla v povprečju odbijata enako količino sončnega sevanja in da je to temeljna značilnost našega planeta.

Nova študija, objavljena v znanstveni reviji PNAS pa je pokazala, da ti tokovi v zadnjih dveh desetletjih niso mogli v celoti izravnati teh razlik.

Severna polobla pa je postala "temnejša" tudi zaradi vse manjšega obsega morskega ledu v bližini severnega pola in snežne odeje na splošno, ki v vesolje odbijata več sončnega sevanja kot skale in voda.

Za "temnenje" so krivi tudi okoljski ukrepi

K razliki med severno in južno poloblo je prispevala tudi vse manjša količina oblakov na severu.

To pa je posledica okoljskih ukrepov v Evropi, ZDA in na Kitajskem, ugotavlja raziskava.

Zaradi teh ukrepov se je namreč zmanjšala količina aerosolov – drobnih delcev v zraku. Ti delci pa služijo tudi kot kondenzacijska jedra, na katerih se nabira vodna para v zraku in oblikuje oblake, ti pa odbijajo sončno svetlobo.

Po drugi strani se je količina aerosolov na južni polobli, posebej v letih 2021 in 2022, povečala.

K temu so največ prispevali gozdni požari v Avstraliji in izbruh vulkana Hunga Tonga v južnem Pacifiku.

Zakaj so ta spoznanja pomembna?

Razumevanje razlik v refleksivnosti (odbijanju Sončeve energije) med severno in južno poloblo pa je za znanstvenike pomembno, ker lahko pripelje do izboljšanja klimatskih modelov, ki bi omogočali boljše razumevanje podnebnih sprememb, ki smo jim priča.

To pa seveda ima posledice tudi za naše vsakdanje življenje. Bolj ko razumemo, kaj se dogaja, lažje, hitreje in pravilneje lahko ukrepamo.