Menu Item
Nasini znanstveniki so našli opuščeno in skoraj pozabljeno vojaško raziskovalno bazo iz obdobja hladne vojne. Ta je lahko vir ekološke katastrofe v prihodnosti.
Ko so Nasini znanstveniki pregledovali posnetke zamrznjene površine severozahodne Grenlandije, so znanstveniki naleteli na “jedrsko mesto pod ledom” iz paranoičnih let hladne vojne, poroča portal IFL Science.
Gre za zapuščeno arktično vojaško raziskovalno bazo Camp Century, ki so jo ZDA upravljale med letoma 1959 in 1967 v času hladne vojne. Baza je bila osrednja točka Projekta Iceworm (kar bi lahko prevedli kot “ledni črv” op. a.), načrta za namestitev mreže lansirnih mest za jedrske rakete, skrite pod arktičnim ledenim pokrovom, ki bi preživele prvi napad Sovjetske zveze.
Vendar pa jedrskih raket tam nikoli niso namestili, saj ameriška vojska ni dobila dovoljenja danske vlade, ki ima suverenost nad Grenlandijo.
“Sprva nismo vedeli, kaj gledamo”
Lokacijo so Američani leta 1967 zapustili in pustili, da jo prekrijeta sneg in led.
Letos pa so pozabljeno oporišče po naključju “ponovno odkrili”. Strukture Camp Centuryja so namreč zaznale že prejšnje odprave, a so najnovejše slike omogočile doslej najboljši pogled nanje. “Iskali smo osnovo ledene plošče, nato pa se je nenadoma pojavil Camp Century,” je v izjavi povedal Alex Gardner, vodja projekta in strokovnjak za krioznanost v Laboratoriju za reaktivne pogone (JPL) pri Nasi. “Sprva nismo vedeli, kaj gledamo,” je dodal Gardner. Zdaj ocenjujejo, da so strukture vojaškega objekta trenutno zakopane vsaj 30 metrov pod snežno pokrito površino.
Pod ledom skrita potencialna ekološka katastrofa
Cam Century pa verjetno pod ledenim pokrovom ne bo več dolgo.
Zaradi vpliva globalne otoplitve bi lahko pokrov do leta 2100 začel razpadati, kaže raziskava iz leta 2016, a le, če uporaba fosilnih goriv ostane v okvirih “običajnega scenarija”.
Taljenje ledenega pokrova pa bi lahko povzročilo nove težave. Kompleks je namreč poganjal jedrski reaktor, ki je za seboj pustil veliko količino radioaktivnih ostankov, kot tudi obilico kemičnih in bioloških odpadkov.
Če bi se pokrov stalil, bi to “zagotovilo ponovno sproščanje fizičnih, kemičnih, bioloških in radioloških odpadkov, zapuščenih na lokaciji”, so povedali raziskovalci. To pa bi lahko uničilo občutljivi ekosistem v okolici, kar bi lahko sprožilo tudi občutljive politične spore med dansko vlado in ZDA, so dodali.
Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da je zelo malo verjetno, da bi se to zgodilo pred letom 2100.
William Colgan, vodja projekta Camp Century Climate Monitoring Programme pri Geološkem inštitutu Danske in Grenlandije, je izjavil: “Ker bo količina letnega snega še naprej presegala letno taljenje, se bo kartirano območje z ostanki še naprej poglabljalo v grenlandski ledeni pokrov. Z drugimi besedami: ni tveganja, da bi ostanki zaradi taljenja prišli na površje pred letom 2100.”
Glede na razhajajoče se napovedi je torej zaenkrat še nemogoče natančno napovedati, kaj se bo zgodilo, a bi raziskovalne pobude, kot je bila ta, ki je razkrila natančnejšo podobo ostankov oporišča, lahko pomagale spremljati situacijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje