Menu Item
Znanstveniki odkrivajo vedno več znakov o obstoju pogojev, ki bi lahko omogočili ali vzdrževali življenje tudi drugod v našem osončju.
Bolj kot prodiramo v vesolje in bolj kot poznamo življenje na našem planetu, bolj ugotavljamo, da tudi na drugih planetih našega osončja ali na njihovih satelitih obstajajo snovi oziroma okolja, ki bi lahko bili povezani z življenjem, kakršnega poznamo. V zadnjem tednu je kar nekaj portalov z znanstveno vsebino objavilo članke o odkritjih, ki govorijo o tem.
Zanimive prelomnice na zaledenelih lunah Jupitra in Saturna
Portal space.com poroča, da znanstveniki preiskujejo posebne geološke značilnosti na največjih lunah Jupitra in Saturna, ki bi lahko bile idealne točke za nastanek življenja drugod v sončnem sistemu.
Skupina, ki so jo vodili raziskovalci s havajske univerze v Mānoi, je preučila prelomnice na Jupitrovi luni, Ganimedu — največji luni sončnega sistema, večji celo od planeta Merkur — in Saturnovi luni, Titanu. Po mnenju znanstvenikov bi prelomnice, ki spominjajo na tektonske prelomnice na Zemlji, na teh dveh zaledenelih lunah lahko nastale kot posledice gravitacijskih vplivov njunih matičnih planetov. Ko luni krožita okoli plinskih velikanov, se pri tem širita in krčita, pri tem pa se njuna površina guba in poka. Pri tem nastajajo tudi strižne deformacije, ko se deli, ki jih ločijo razpoke, drgnejo drug ob drugega (strižejo), pri čemer nastaja toplota. “Prav te strižne deformacije so za nas izjemno zanimive,” pravi Liliane Burkhard, glavna avtorica raziskave in znanstvenica na havajskem inštitutu za geofiziko in planetologijo. “Te vrste prelomov olajšujejo izmenjavo površinskih in podpovršinskih materialov, pri čemer nastajajo procesi strižnega segrevanja. To pa potencialno ustvarja okolja, ki spodbujajo nastanek življenja,” dodaja.
Ledeni planet s kemikalijami, potrebnimi za življenje
Še ena Saturnova luna, Enceladus, vzbuja vse večjo pozornost pri iskanju življenja v našem sončnem sistemu, pa piše portal phys.org. Še posebej je zanimiva, ker se pod njegovo ledeno površino skriva ocean, kar je potrdilo opazovanje sonde Cassini, ki je raziskovala Saturnov sistem.
Znanstveniki pridobljene podatke še vedno raziskujejo, nova raziskava, ki temelji na Cassinijevih podatkih, pa krepi idejo, da ima Enceladus kemikalije, potrebne za življenje.
Sonda je namreč na preletu mimo Enceladusa odkrila, da iz ledenih razpok v atmosfero bruhajo gejzirjem podobni oblaki, ki vsebujejo vodo. Dodatna analiza je takrat pokazala, da voda vsebuje presenetljivo mešanico hlapnih snovi, vključno z ogljikovim dioksidom, vodno paro in ogljikovim monoksidom. Našli so tudi količine molekularnega dušika v sledovih, preprostih ogljikovodikov in kompleksnih organskih kemikalij, kasneje pa tudi amonijak, anorganski fosfor ter številne kemikalije, ki so običajne v živih organizmih. Zadnje raziskave se osredotočajo na razmerja med temi snovmi, ki bi morda lahko bila podobna tistim na Zemlji, kar bi lahko pomenilo, da gre za tako imenovani “biološki podpis”, ki bi kazal na prisotnost življenja. Čeprav so nekateri rezultati obetavni, pa znanstveniki opozarjajo, da bi lahko bili lažno pozitivni. Obstajajo namreč še drugi načini, kako te snovi lahko nastanejo, a niso povezani z življenjem.
Ob tem se spomnimo na razburjenje, ki ga je nedavno povzročilo odkritje spojine fosfin, ki je en od “bioloških podpisov”, v Venerini atmosferi. Navdušenje, ki je bilo sprva precejšnje, pa je zlagoma splahnelo, ko se je pokazalo, da fosfin v atmosferi Zemljine “dvojčice” najverjetneje ni organskega izvora.
V Venerini atmosferi prvič odkrit kisik
Venera je planet, za katerega so zaradi njene navidezne podobnosti z Zemljo dolgo mislili, da bi na njem lahko bilo življenje. Zdaj vemo, da je vsaj površje tega planeta zagotovo sterilno, kajti peklenske razmere, ki so tam nastale v preteklosti zaradi segrevanja, življenja ne omogočajo.
Zato so se znanstveniki usmerili v raziskovanje njene atmosfere, ki bi po prepričanju nekaterih lahko omogočala obstoj življenja. Po navdušenju ob že omenjenem odkritju fosfina je zdaj v znanstveni srenji odjeknila novica, da so prvič v njeni atmosferi odkrili kisik, poroča agencija Reuters. Gre za atomski kisik v tanki plasti, stisnjeni med dve drugi plasti Venerinega ozračja. Atomski kisik je sestavljen iz enega samega atoma kisika in se razlikuje od molekularnega kisika, ki ga najdemo na Zemlji, in je sestavljen iz dveh atomov kisika in je eden ključnih elementov za vzdrževanje življenja.
Vsa navedena odkritja ne pomenijo, da na vseh omenjenih lunah in v Venerini atmosferi življenje obstaja ali da je kdaj obstajalo. So pa še en kamenček v iskanju odgovora na vprašanje, od kod življenje in ali lahko obstaja tudi zunaj našega planeta. Po drugi strani pa morda kažejo, da naše osončje kar vrvi od življenja, le da tega (še) ne znamo ali moremo dokazati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!