Našli izgubljen pergament starogrškega genija in rešili skoraj 100 let staro uganko

Francoski zgodovinar in raziskovalec Victor Gysembergh je v arhivih muzeja v mestu Blois v osrednji Franciji našel dolgo izgubljeno stran pergamenta z besedilom, katerega avtor je legendarni starogrški matematik in izumitelj Arhimed.

Arhimedova dela so se čez stoletja ohranila v rokopisu, imenovanem palimpsest.

To je pergament, s katerega so prvotno besedilo postrgali ("zradirali"), da so ga lahko ponovno uporabili za pisanje.

Najdeni list je bil del pergamenta iz 10. stoletja, ki je vseboval prepis Arhimedovega besedila, dobri dve stoletji kasneje pa so originalni zapis postrgali, čezenj pa napisali novega – krščansko molitveno knjigo.

Gysembergh, raziskovalec francoskega raziskovalnega centra CNRS, je za agencijo AFP dejal, da gre za "zakladnico izgubljenih besedil iz antike".

Poleg Arhimedovih matematičnih prebojev rokopis vsebuje tudi njegova "filozofska, literarna in verska" besedila, je navdušeno dodal.

Od Konstantinopla do Jeffa Bezosa?

Najdba izgubljenega palimpsesta pa je zgolj zadnji preobrat v večstoletni zgodovini dokumenta.

Do 19. stoletja je bil v lasti grškega pravoslavnega patriarhata v Jeruzalemu, med drugim tudi v knjižnici v Konstantinoplu, današnjem Carigradu oziroma Istanbulu.

Tam ga je leta 1906 našel danski zgodovinar Johan Ludvig Heiberg in fotografiral vsako stran. Toda v času okoli prve svetovne vojne je dokument izginil brez sledu.

Spet se je pojavil leta 1998, ko ga je na dražbi ponudila neka francoska družina, za katero pa ni znano, kdaj in kako je palimpsest dobila v last.

Takrat je dokument kupil neki neimenovani poslovnež.

Kot je kasneje pisal nemški časnik Der Spiegel, ki se je skliceval na poznavalce, naj bi to bil Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, vendar tega ni bilo mogoče potrditi.

Do najdbe prišel po naključju. "Začelo se je skoraj kot šala"

V palimpsestu pa so v času, ko je bil dan na dražbo, manjkale tri od skupaj 177 strani.

Najdba teh treh strani pa je izziv za mnoge raziskovalce starodavnih rokopisov. Eden od teh je tudi Gysembergh.

"Začelo se je skoraj kot šala," je povedal Gysembergh za Scientific American.

"Zanimajo me palimpsesti, ker omogočajo odkrivanje izgubljenih besedil," je dejal in pojasnil, da jih išče v arhivih knjižnic v različnih mestih.

Nekega dne pa se je pogovarjal s sodelavci v pisarni in omenil, da so stari francoski kralji del svoje knjižnice hranili v mestu Blois v osrednji Franciji.

"Hej, poglejmo, ali je v Bloisu kakšen palimpsest," je dejal sodelavcem. In ko so preverili spletni katalog knjižnice, so v njem naleteli na digitaliziran grški rokopis iz 10. stoletja.

Ko so ga primerjali s fotografijami Arhimedovega palimpsesta, posnetimi leta 1906, so ugotovili, da gre za eno od treh izgubljenih strani.

"Rokopis, geometrijske figure in celo napake so se popolnoma ujemali," je povedal.

Kot je pojasnil, je na eni strani zapisana Arhimedova razprava "O krogli in valju", v kateri je prvič podrobno opisana površina krogle in njen volumen.

Na drugi strani je novejša risba, za katero domnevajo, da je bila dodana v 20. stoletju, verjetno z namenom povečati vrednost dokumenta.

V prihodnje nameravajo razvozlati besedilo pod risbo, upajo pa tudi, da bo to odkritje pomagalo najti še preostali dve manjkajoči strani palimpsesta.

"Do tega odkritja nismo imeli nobenega razloga za upanje, da ju bomo sploh kdaj našli," je dejal Gysembergh.

"Zdaj pa bi morale institucije ali zasebni zbiratelji, če imajo takšen rokopis, razmisliti, ali morda ne gre za eno od drugih izgubljenih strani," je dodal.

Odkritje je objavil v nemški reviji o papirologiji in epigrafiki, Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik.