Menu Item
Če po napornem dnevu posežete po čokoladi ali tortici, ni nič narobe, menijo nekateri strokovnjaki. A opozarjajo, da moramo biti pozorni na nekatere znake.
Dan je bil naporen. In najbolj si želite poseči po čokoladi ali piškotih.
Gre za čustveno prehranjevanje, po hrani posežemo, ko smo v določenem čustvenem stanju, ko nam ni prijetno. Namesto da bi se s težavo spoprijeli, pa raje posežemo po prigrizkih.
Čeprav je ta navada pogosto prikazana kot nekaj negativnega, po besedah Jennifer Rollin, ustanoviteljice enega od ameriških centrov za motnje hranjenja, temu ni tako. Po njenih besedah je to lahko del zdravega odnosa do hrane, piše CNN.
Seveda obstaja meja, ko lahko čustveno prehranjevanje postane nezdravo, meni dietetičarka Daisy Miller in poudarja, da mora vsak posameznik sprejeti nianse, ko gre za načine prehranjevanja. “Tega se ni treba sramovati,” je dodala.
Po njenih besedah je treba čustveno prehranjevanje postaviti v pravo perspektivo, se naučiti, kako s to navado shajati – in ji ne nasprotovati. “Na ta način bomo izoblikovali bolj zdrav odnos do hrane,” je dodala dietetičarka.
“Če pomislite, je naše življenje osredotočeno na hrano. Hrana je lahko zelo pomirjujoča in je pomemben vidik različnih kultur,” je dodala Miller. Človeško telo potrebuje hrano, zato je smiselno, da ob močnih čustvih posežemo po nečem, kar ima dober okus, je dejala Rollin. “Ne smete se sramovati tega, če v njej uživate — niti tega, če se z njo spoprijemate za reševanje težav, a to mora biti v mejah normale,” je dodala.
“Preprosto uživanje hrane, včasih iz čustvenih razlogov, ni težava in ni nekaj, zaradi česar bi se morali obsojati ali se zbadati,” je ocenila Miller.
Rollin dodaja, da hrane ne smemo razumeti le kot goriva za telo, saj je več kot to. “Poleg vnašanja hranil je prehranjevanje čas za uživanje, druženje in povezovanje. Če hrano vidimo le kot gorivo, potem je bolje, da se kakšnemu obroku, ko nismo lačni, izognemo,” je dodala. Po njenih besedah je uživanje hrane v družbi pomembno, saj kakovostni odnosi vplivajo na zdravje.
Ameriška dietetičarka Natalie Mokari medtem izpostavlja, da ima lahko preveliko omejevanje tudi nasproten učinek in spodbudi prenajedanje.
“Prenajedanje je običajno posledica občutka, da tega ne bi smeli početi, vendar bomo to naredili … in to v prevelikih količinah, ob tem pa si mislimo, da toliko nikoli več ne bomo pojedli,” je dejala Mokari.
Po pisanju CNN se čustveno prehranjevanje ne opredeljuje kot prehranska motnja, a gre za navado, ki zagotovo ni najbolj prijazna do našega telesa in lahko preraste v težavo, ki jo težko odpravimo.
Alarmi morajo zazvoniti, ko prehranjevanje vidimo kot edini način za spopadanje s težavami. “Izjemno moramo biti pozorni, ko uživamo preobilne obroke, ko imamo občutek, da nad tem izgubljamo nadzor, ko se pojavi občutek sramu in krivde ter ko obroke uživamo na skrivaj,” je dodala Rollin.
“Če pojeste toliko, da vas boli trebuh, nato pa se omejujete ali kompulzivno telovadite, je to še en znak, da je vaš odnos do hrane problematičen,” je dodala.
Posameznik, ki meni, da izgublja nadzor nad prehranjevanjem, naj obišče zdravnika oziroma poišče strokovno pomoč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje