Od indijanskih ljudstev se lahko naučimo veliko modrosti in življenjskih napotkov. Med drugim nas učijo, kako živeti bolj v sožitju z naravo. Preberite si nekaj indijanskih citatov ali pregovorov.
“Preden so prispeli naši beli bratje, da bi nas civilizirali, nismo imeli zaporov. Tako tudi ni bilo prestopnikov. Ker nismo imeli ključavnic in ključev, ni bilo tatov. Ko je bil nekdo tako reven, da si ni mogel privoščiti konja, šotora in odeje, jih je prejel kot darilo. Nismo poznali denarja in posledično vrednost človeka ni bila odvisna od njegovega bogastva. Imeli nismo zapisanih zakonov, odvetnikov ali politikov, zato nismo goljufali.” – John Lame Deer Sioux Lakota
“Ko bodo vsa drevesa podrta; ko bodo vse živali polovljene; ko bodo vse vode onesnažene; ko ne bo več varno dihati zraka; šele takrat bo človek odkril, da ne more jesti denarja.” – Prerokba plemena Cree
“Mislim, da merilo civilizacije ni, kako visoke so njene betonske stavbe. Merilo civilizacije je, kako dobro njeni ljudje ravnajo z zemljo in drugimi živimi bitji.”- Poglavar Sončni Medved iz plemena Chippewa
“Dobro skrbite za Zemljo. Zemlje vam niso podarili vaši starši, sposodili ste si jo od svojih otrok.” –Starodavni indijanski pregovor
“Človeštvo ni spletlo mreže življenja. Ljudje smo zgolj ena nit v njej. Karkoli naredimo mreži, naredimo sebi. Vse stvari so prepletene skupaj. Vse stvari so povezane.” – Poglavar Seattle
Indijanska legenda z močnim sporočilom
Indijanski deček je moral opraviti tradicionalni obred na prehodu v odraslost. Oče je sina peljal globoko v gozd, mu zavezal oči in ga postavil na izdolbeno drevo. Dečku je naročil, naj vso noč nepremično sedi na tem drevesu in ne sname preveze z oči, dokler ne začuti prvih sončnih žarkov na obrazu. Ni smel jokati ali klicati na pomoč. Ko bo preživel to noč, bo postal moški.
Fant je bil seveda zelo prestrašen. Okoli sebe je slišal najrazličnejše zvoke − od krikov divjih živali in različnih ptic do oddaljenih glasov ljudi. A je vse pogumno preživel. Vedel je, da je to edina pot do zrelosti. Končno je po strašni noči vzšlo sonce in lahko je odstranil prevezo z oči. Šele v tistem trenutku je ugotovil, da je njegov oče ves čas sedel poleg njega na drugem podrtem drevesu in skrbel, da se mu ne bi zgodilo nič hudega!
Na podoben način se mora tudi vsak od nas zavedati, da tudi ko se znajdemo v temi življenja in okoli sebe ne vidimo nikogar ter se počutimo osamljeno, to še ne pomeni, da smo povsem sami. Vedno imamo nekoga, ki pazi na nas. Morda ga v tistem trenutku zaradi okoliščin ne moremo videti … a to še ne pomeni, da ne obstaja. Tudi sonce kdaj zakrijejo oblaki, pa še vedno vemo, da je tam gor in da bomo, ko nevihta mine, spet začutili njegove tople sončne žarke.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.