Menu Item
Nekateri menijo, da bel sloj ali bele pike na površini medu izdajajo, da je pokvarjen ali slabše kakovosti. A to ni res.
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste, ko ste odprli kozarec medu, na njegovi površini opazili belkast sloj ali bele pike. Bi se takšnemu medu morali izogniti ali ga celo zavreči? Nikar.
Strokovno se pojav imenuje delaminacija (razslojevanje) medu in je popolnoma neškodljiv, piše portal N1 Zagreb. Gre za povsem naraven pojav, ko glukoza (vrsta sladkorja v medu) kristalizira. Včasih se pokaže tudi kot pena. Vzrok so mehurčki zraka, ki se med točenjem medu v kozarec nabirajo v medu, potem pa se vzdignejo na površino, kjer ustvarijo peno.
Beli sloj lahko kaže tudi na prisotnost kvasovk, vendar to ni razlog za skrb, piše portal. Pri medu z visoko vsebnostjo glukoze namreč včasih na površini ali na stenah kozarca opazimo nekakšne bele “cvetove”, ki sčasoma rastejo. To pa je le dokaz, da se kvasovke hranijo s fruktozo, še eno vrsto sladkorja v medu, ki jo spreminjajo v glukozno peno. To je dokaz, da je med “živ”, da ni bil termično obdelan in da je še vedno biološko aktiven.
Tudi kristalizacija medu oziroma pojav kristalov v njem je popolnoma naraven proces. Še več. Prav nepravilna struktura medu – kristali ali pena na površini – kažejo na to, da gre za naravni med visoke kakovosti. Po drugi strani med, ki dolgo ostane tekoč, kaže na to, da so mu bili dodani sladkorji ali da je bil termično obdelan.
Ko kupujete med, preberite etiketo, svetuje portal. Kakovosten proizvod ne sme vsebovati dodatkov, kot sta glukoza ali koruzni sirup. Vsa glukoza mora biti naravnega izvora. Strokovnjaki priporočajo tudi enostaven test, s katerim lahko preverite, ali imate opravka s pravim in ne “ponarejenim” medom: ko ga poskusite, bi morali v grlu začutiti rahlo praskajoč občutek.
Sami lahko tudi preverite, ali je med, ki ste ga kupili, kakovosten. O tem smo pisali v članku Kako razlikovati pravi med od lažnega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!