Menu Item
Skoraj sto let po tem, ko so se vrata Prepovedanega mesta odprla vrata zunanjemu svetu, ima palača še vedno veliko skrivnosti. Med njimi je tudi to, kaj in kako so jedle cesarske družine.
Zadnji kitajski cesar se je iz Prepovedanega mesta izselil leta 1924. V letih zatem se je največja palača na svetu začela odpirati zunanjemu svetu, skrivnosti iz najtemnejših kotičkov Prepovedanega mesta pa so se razkrile dnevni svetlobi. A nekatere podrobnosti iz življenja cesarskih družin ostajajo neznanka. O tem, kaj in kako so jedli v enem najbogatejših ter najmočnejših gospodinjstev na svetu, zlasti v zgodnjih dinastijah, ostaja znanega le malo. Dokumenti, ki bi lahko ponudili vpogled v življenje kitajskih cesarjev, so namreč zaradi krhkosti zapečateni.
Eden zadnjih in morda tudi edini, ki je imel dostop do dokumentov ter jih temeljito preučil, je zgodovinar Džao Rongguang. S hrano kitajskih cesarjev se je začel ukvarjati pred več kot štirimi desetletji, a to ni bila lahka naloga. O petih stoletjih življenja v palači je bilo zunaj visokih rdečih zidov znanega le malo. Hrana pa na Kitajskem ni veljala za temo, vredno preučevanja, zato je bilo dokumentov o prehrani prvih dinastij v Prepovedanem mestu malo.
Prvo obdobje, ki ga preučuje Džao, se začne s cesarjem Kangšijem iz dinastije Čing. Pod njegovo vladavino, ki je trajala od 1661 do 1722, je Kitajska po desetletjih vojn vstopila v razmeroma mirno obdobje, kar je prineslo spremembe tudi na jedilnikih v Prepovedanem mestu. Na mizah dinastije Čing so bile sprva tradicionalna živila iz severovzhoda Kitajske, kjer živi nomadska etična skupina Mandžuji. Nato pa se je jedilnik začel razvijati.
“Na Kangšijevi mizi je bilo veliko pečene divjačine in nenavadnih jedi, kot so tigrova moda,” je povedal Džao. “Da, prav ste slišali, tigrova moda. Ljudje so verjeli, da povečujejo libido. Verjamem, da jih je Kangši pojedel veliko, saj je bilo uradno zabeleženo, da je v svojem življenju ulovil več kot 60 tigrov,” je dodal. Kot afrodiziak so jedli tudi petelinove grebene. Ko pa so se razmere po državi stabilizirale, se je na meniju v palači začelo pojavljati več jedi etične skupine Han, kot je dušeni račji želodec.
Zlati vplivnež iz Prepovedanega mesta
Nekoliko več je znanega o jedilniku Kangšijevega vnuka, cesarja Čianlonga, ki je Kitajski vladal od 1735 do 1796. Cesar je skrbno beležil svoje jedilnike, zato je mogoče natančno rekonstruirati življenjski slog v palači.
“Prepovedano mesto je mesto, je institucija. Kot v vsaki drugi skupnosti je bila tudi v Prepovedanem mestu kultura prehranjevanja nepogrešljivi del celotne kulture,” je povedala Daisy Jijou Vang iz Muzeja palače v Hongkongu, ki je pobraten s Prepovedanim mestom. “Kultura prehranjevanja odraža velik del identitete ljudi. Kaže na njihov status, moč, oblast, okus in odnose.”
Čudoviti čajniki iz tega obdobja kažejo, da je bil mlečni čaj pomemben del prehrane dinastije Čing. “Čaj so dali v vrelo vodo. Dodali so mleko, maslo in ščepec soli. Nato so čaj precedili in ga postregli,” je opisala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Nicole Čiang. Mlečni čaj s soljo odraža mandžurske korenine cesarjevega dvora.
Čiang pravi, da so na dvoru jedli tudi hot pot: tradicionalno kitajsko jed, pri kateri je na sredini mize lonec z vrelo jušno osnovo, v njej pa se kuhajo posamezne sestavine. “Ena od služkinj je povedala, da je kraljeva družina pozimi skoraj vsak dan jedla hot pot. To je bila priljubljena jed,” je povzela zgodovinarka.
Cesarju so jedilnike pogosto predstavili en dan prej, pravi Džao. “Odražali so cesarjev osebni okus, a niso temeljili le na njegovih osebnih željah. Vemo, da je Čianlong pogosto jedel hot pot, a to ne pomeni, da ga je oboževal. Lahko gre za posledico vremena in tradicije,” je pojasnil. Cesarjeva kuhinja je bila prefinjena in raznolika, jedel je tradicionalne mandžurske jedi, kot so pečene srne in fazani, in jedi z juga. “Pogosto se je na njegovem jedilniku pojavil tudi rep jelena. Gre za precej majhen del jelena, vendar čudovito diši,” je dodal.
Pogosto je cesar jedel tudi jedi iz regije Džiangnan, kot so prekajena raca z rdečim mesom, ocvrti spomladanski bambusovi poganjki s svinjino in juha iz ptičjega gnezda s sladkorjem. Cesar je verjel, da je ta juha izredno hranljiva. Po mnenju raziskovalcev je vsako jutro pred zajtrkom pojedel skledo te juhe iz lastovičje sline. “O juhi iz ptičjega gnezda obstaja veliko mitov in legend. V tistem času je bila to relativno nova sestavina,” je razložil Džao.
Cesar Čianlong je imel dva glavna obroka: zajtrkoval je okoli 6. ure, večerjal pa okoli 14. ure. Običajno se je zbudil ob 4. uri, pred zajtrkom pa je pojedel malico. Ponovno si je malico privoščil okoli 20. ali 21. ure, ko je prebiral poročila iz vse države. Ta prigrizek je bil sestavljen iz do desetih manjših jedi. “Običajno je jedel sam. Le nočno malico je jedel z ženo, s katero je preživel tisto noč,” je povedal Džao.
Čeprav bi si cesarji lahko privoščili najboljše sestavine, prehrana v Prepovedanem mestu ni bila tako razkošna, kot si predstavlja večina ljudi. Prav to, da so cesarji pojedli milijon jedi, je eden največjih nesporazumov.
Mit o ekstravagantnem banketu in razkošni obroki Ciši
Pogosto se kot primer prehrane cesarjev izpostavlja mit o ekstravagantnem banketu Manču-Han, ki je tesno povezan s cesarico vdovo Ciši, ki je Kitajsko neusmiljeno nadzorovala skoraj 50 let: od 1861 do njene smrti leta 1908.
Ciši je nehote prispevala k enemu največjih nesporazumov o kitajski hrani. Japonska delegacija, ki je Kitajsko obiskala 1957, se je namreč navdušila nad razkošno pojedino, ki so jo videli na sejmu. Ker pa jim obroka niso znali pojasniti, so si izmislili, da gre za banket Manču-Han, ki naj bi ga začel cesar. Od takrat je to sinonim cesarske hrane, številni gurmani so na Kitajsko pripotovali le za to, da bi izvedeli več o tem skrivnostnem obroku, ki sploh ne obstaja. Gostinci so v tem prepoznali tržno nišo. Na neki točki so ljudje verjeli, da je banket vseboval 108 jedi, ki so jih pojedli v dveh dneh. Prav mit o banketu je raziskovalca Džao spodbudil k iskanju resnice o hrani v Prepovedanem mestu.
Cesarica Ciši je bila znana po ekstravagantnem življenjskem slogu. “To je bilo najbolj razkošno obdobje dinastije Čing. Dnevno število hodov se je z od 18 do 23 povečalo na od 25 do 28,” trdi Džao. Ciši je bila navdušena tudi nad zabavami, redno je prirejala slavnostne pogostitve. A na nobeni izmed njih niso postregli toliko jedi, kot trdijo govorice.
Najbolj kulten je bil banket za povečanje miru, na katerem so stregli pečeno meso, juho iz ptičjega gnezda in morske sadeže. Jedli so tudi plavuti morskega psa, morske kumare, posušene pokrovače in ribje ustnice. Stregli so tudi pečeno svinjino in pečeno raco.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje