Menu Item
Nova študija, v kateri so preučili prehrano 84.000 ljudi, kaže, da lahko protivnetna dieta zmanjša tveganje za demenco za 31 odstotkov. Koristi pa so raziskovalci odkrili tudi pri bolnikih, ki so že imeli diagnosticirane kardiometabolne bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčne bolezni ali možganska kap. Za kakšno prehrano pravzaprav gre?
Uživanje živil, ki delujejo protivnetno, zmanjša tveganje za demenco za 31 odstotkov, kaže nova študija, objavljena v reviji JAMA Network Open. Gre za prehrano, ki rdeče in predelano meso ter močno predelana živila, kot so sladki kosmiči za zajtrk, gazirane pijače, ocvrti krompirček in sladoled, zamenjuje s polnozrnatimi živili, sadjem in zelenjavo.
Koristi prehrane s protivnetnimi živili so raziskovalci opazili tudi pri bolnikih, ki so že imeli diagnosticirane kardiometabolne bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, srčne bolezni ali možganska kap, je za CNN povedala glavna avtorica študije Abigail Dove. Je doktorska študentka v Centru za raziskave staranja na švedskem inštitutu Karolinska.
“Uživanje protivnetne hrane je povezano tudi z zmanjšanjem tveganja za razvoj demence, tudi pri ljudeh s kardiometabolnimi boleznimi, ki so že tako izpostavljeni večjemu tveganju za demenco,” je povedala. Po njenih besedah so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, boleznijo srca ali možgansko kapjo, ki so jedli največ protivnetnih živil, demenco razvili dve leti kasneje kot tisti, ki so jedli manj protivnetnih živil.
Čeprav je študija opazovalna in ne more pokazati vzročno-posledične povezave, ugotovitve sledijo izsledkom obstoječih raziskav, ki kažejo povezavo med prehrano in zdravjem možganov, je povedal specialist za preventivno in življenjsko medicino dr. David Katz, ki v raziskavi ni sodeloval.
Kaj je protivnetna prehrana?
Kako prehrana vpliva na vnetne poti, še ni popolnoma jasno. Vendar pa raziskovalci menijo, da sladka, močno predelana hrana z obilo nasičenimi maščobami, kar je sicer značilno za zahodno prehrano, skupaj z onesnaženim zrakom, cigaretnim dimom, sevanjem, plastiko in pesticidi vodi k povečani aktivaciji prostih radikalov v telesu.
Prosti radikali so molekule z neparnimi elektroni. Ker si prizadevajo najti ustrezen par, oropajo druge celice za njihove elektrone, kar povzroča celično škodo, to pa lahko pripomore k nastanku Alzheimerjeve bolezni, demenci in drugim kroničnim boleznim. Poleg tega raziskovalci verjamejo, da lahko močno predelana in mastna hrana sproži tudi višje ravni drugih vnetnih biomarkerjev, kot so C-reaktivni protein, interlevkin 6 in dejavnik tumorske nekroze α.
Študija iz novembra 2020 je pokazala, da imajo ljudje, ki pojedo večje količine rdečega in predelanega mesa, kot so slanina in klobase, ter sladkane, močno predelane hrane, za 28 odstotkov večje tveganje za možgansko kap in za 46 odstotkov večje tveganje za srčne bolezni. Že samo desetodstotno povečanje takšne hrane je bilo v študiji iz februarja 2019 pomembno povezano s 14 odstotkov večjim tveganjem za smrt zaradi vseh vzrokov.
Vendar obstaja način, kako zmanjšati posledice takšne prehrane. Raziskave so pokazale, da lahko protivnetni elementi (npr. vitamini, karotenoidi in flavonoidi) v živilih, kot sta sadje in zelenjava, nevtralizirajo proste radikale in druge vnetne markerje ter zmanjšajo stres v telesu.
Protivnetna živila vključujejo temno listnato zelenjavo, križano zelenjavo (kot so cvetača, brokoli, brstični ohrovt in zeleno zelje), jagodičevje, stročnice, paradižnik, olivno olje, cela zrna, oreške, losos in druge mastne ribe.
Kakovostna prehrana ščiti možgane
V novi študiji so pregledali prehrano 84.000 odraslih, starejših od 60 let, brez demence in z diagnozo sladkorne bolezni tipa 2, srčne bolezni in/ali možganske kapi. Gre za udeležence longitudinalne študije UK Biobank, v katero so vključeni prebivalci Anglije, Škotske in Walesa.
Vsako osebo so petkrat povprašali o uporabi živil in pijač, ki so jih razdelili na ravni vnetnih in protivnetnih hranil. Raziskovalci so ugotavljali, ali obstajajo povezave med uživanjem vnetnih oziroma protivnetnih živil in demenco. Skoraj 9.000 udeležencev je opravilo tudi slikanje možganov z magnetno resonanco (MRI).
MRI slikanja so pokazala, da so imeli bolniki s kardiometabolnimi boleznimi, ki so jedli največ protivnetnih živil, večji volumen sive snovi in nižjo intenziteto bele snovi v primerjavi s tistimi, ki so uživali več vnetne prehrane. Večji volumen sive snovi kaže na manj nevrodegeneracije, nižja intenziteta bele snovi pa predstavlja vaskularne poškodbe v možganih, piše CNN.
Katz je povedal, da je splošno sporočilo jasno: “Tudi ko se nekdo že sooča s kroničnim kardiometabolnim stanjem, se zdi, da uvedba kakovostnejše prehrane ponuja določeno zaščito možganov, zmanjšuje in zadržuje tako funkcionalne kot anatomske znake degradacije.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!