Nenavaden zimski pojav: zakaj nekatera drevesa "eksplodirajo"

John Seiler, profesor in strokovnjak za fiziologijo dreves na univerzi Virginia Tech, je med četrtkovim sprehodom s študenti na deblu češnje opazil nenavadno, nazobčano brazgotino. Takoj je vedel, da gre za posledico pojava, ki je na spletu dobil dramatično ime "eksplozija drevesa", v stroki pa je znan kot "zmrzlinska razpoka".

Čeprav nekateri meteorologi opozarjajo na možnost teh "eksplozij", Seiler poudarja, da drevesa ne eksplodirajo v dobesednem pomenu besede. Do pojava pride, ko temperature padejo izjemno naglo ali ko se drevesa nimajo časa prilagoditi mrazu, piše CNN.

Doug Aubrey, profesor na fakulteti za gozdarstvo in naravne vire Warnell na Univerzi v Georgii, pojasnjuje mehanizem: "Ko voda ali drevesni sokovi v notranjosti zmrzujejo, se širijo. To ustvari velik pritisk na lubje in les."

Posledica tega pritiska je, da drevo poči ali se razkolje, kar spremlja glasen zvok. "Zvok je bolj podoben strelu iz puške, res glasen pok," opisuje Seiler in ponuja slikovito primerjavo: "Saj veste, kako je, ko pozabite pločevinko kokakole v zamrzovalniku in ta poči? Točno to se dogaja z drevesom."

Pok ni nevaren, posledice pa so lahko dolgoročne

Kljub dramatičnemu zvoku sam dogodek za mimoidoče ni nevaren, saj les ne leti naokrog. Prav tako pok drevesa ne ubije neposredno. "Ker pa je lubje razpočeno, ga lahko kasneje uničijo žuželke, ki vdrejo v notranjost, ali pa okužbe z glivami oziroma bakterijami," je za CNN opozoril Seiler.

Aubrey dodaja, da je preživetje drevesa odvisno od tega, kateri del zmrzne. Če zmrzne le veja, bo ta verjetno odmrla, drevo pa bo preživelo. Če pa zmrzne spodnji del debla, lahko odmre celo drevo, čeprav nekatere vrste lahko poženejo nova stebla iz koreninskih brstov.

Oba strokovnjaka se strinjata, da bi moralo ljudi v zimskih neurjih skrbeti nekaj povsem drugega – teža ledu in snega na vejah.

Nabiranje težkega ledu lahko povzroči lomljenje vej ali celo vrhov dreves, kar predstavlja resno grožnjo za hiše, vozila in ljudi. Aubrey pojasnjuje, da so nekatera drevesa bolj ogrožena: "Na dolgoigličastih iglavcih se lahko nabere več ledu kot na tistih s krajšimi iglicami. Prav tako imajo velika drevesa, ki rastejo na prostem, večjo površino in se hitreje lomijo kot tista v gostem gozdu."

"Če se nabere veliko ledu in mokrega snega, si ne želite, da vam veja pade na glavo. To je izjemno, izjemno nevarno," zaključuje Seiler.