Menu Item
Marsovski rover Curiosity je popolnoma po naključju razkril rumenkasto-zelene kristale, ki jih na rdečem planetu še nikoli niso opazili.
Vse se je začelo, ko se tono težek rover slučajno zapeljal čez skalo, ki je pod težo vozila počila in razkrila kristale, ki so po barvi močno izstopali od običajne rdečkastooranžne marsovske pokrajine.
“Mislim, da je to najbolj nenavadna najdba celotne misije in najbolj nepričakovana,” je po poročanju CNN dejal Ashwin Vasavada, znanstvenik projekta Curiosity v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni v Kaliforniji.
Ekipa, ki nadzoruje delovanje roverja Curiosity (Radovednost), je namreč želela, da bi rover raziskal kanal Gediz Vallis, vijugasti žleb, za katerega se zdi, da je nastal pred 3 milijardami let z mešanico tekoče vode in odpadkov. Kanal je vklesan v del 5 kilometrov visoke gore Sharp, po kateri se rover vzpenja že od leta 2014. V daljavi so bili vidni beli kamni in znanstveniki so jih želeli pogledati od blizu.
Tako so roverjevi “vozniki” na Zemlji vozilu na rdečem planetu konec maja poslali ukaz, naj se obrne za 90 stopinj. In ko je rover to storil, so pogledali okolico, ki jo je pri obračanju posnel. Pri tem so opazili sredi kolesnice zdrobljeno skalo. In ko so jo pogledali od blizu, so opazili, da vsebuje rumeno-zelene kristale. Česa takega doslej na Marsu še niso videli. Zato so roverju ukazali, naj s svojimi instrumenti razišče kristale, in ko je Curiosity rezultate poslal, se je izkazalo, da so to kristali čistega žvepla.
“Čistega žvepla nihče ni imel zapisanega na svoji srečki za tombolo,” je Vasavada s prispodobo ponazoril presenečenje, ki ga je odkritje pomenilo za znanstvenike, ki si sedaj prizadevajo, da bi ugotovili, kaj pomeni prisotnost čistega žvepla na Marsu in kaj to pove o zgodovini rdečega planeta. “Moram reči, da je bilo vpletene veliko sreče. Nima vsak kamen nečesa zanimivega v sebi.”
Curiosity je na Marsu doslej že odkril sulfate oziroma soli, ki vsebujejo žveplo in nastanejo pri izhlapevanju vode. Med njimi je recimo tudi svetlo beli kalcijev sulfat, ki je znan tudi kot sadra. Našli so ga v razpokah na površini Marsa, gre pa za usedline, ki so jih za seboj pustili starodavni tokovi podzemne vode, kar je služilo kot dokaz o Marsovi bolj “mokri preteklosti”. To je bilo le eno odkritje, ki poleg odkritja jezer, ki so trajala milijone let, in prisotnosti organskih materialov, ki so prispevala h končnemu cilju misije roverja: poskušati ugotoviti, ali je na Marsu kdaj lahko obstajalo življenje, morda tudi, ali še obstaja.
Navdih iz nesreče drugega roverja
Podobno so povsem slučajno Nasini znanstveniki, ki preučujejo Mars, odkrili tudi neko drugo spojino, silicijev dioksid, ki nakazuje, da so na Marsu nekoč morda obstajali vroči vodni ali parni vrelci.
Ti bi lahko predstavljali “domovanje mikrobov”, če so ti kdaj obstajali na površju planeta. Spojino so odkrili, ko se je pri raziskovanju zlomilo kolo drugega roverja, Spirit (Duh). Sled, ki jo je pustilo vlečenje zlomljenega kolesa, je nato razkrila belo prst, ki so jo znanstveniki pogledali pobliže in odkrili, da gre za pomembno spojino.
Prav ta nesreča je po besedah Vasavade navdihnila ekipo, da je ob obračanju Curiosityja “pogledala naokrog” – sicer zdrobljenega žvepla ne bi videli. “Ko sem videla podobo žvepla, se mi je povesila čeljust,” je povedala Briony Horgan, soraziskovalka na misiji roverja Perseverance in profesorica planetarne znanosti na univerzi Purdue v West Lafayettu v Indiani. “Čisto elementarno žveplo je zelo nenavadna najdba, saj ga na Zemlji večinoma najdemo na mestih, kot so hidrotermalni vrelci. Pomislite na Yellowstone! Kako se je ta skala oblikovala na gori Sharp, je zame velika skrivnost,” je dodala.
Polje “čudnih kamnin” in “skala obilnega bogastva”
Odkritje kristalov čistega žvepla pa ni bilo edino nenavadno odkritje Curiosityja na Marsu. Medtem ko se je rover približeval kanalu Gediz Vallis, je poslal slike nenavadnega prizora: ravnega območja, velikega za približno polovico nogometnega igrišča, ki je bilo posuto s svetlo belimi skalami v velikosti dlani.
Sprva je ekipa mislila, da so te “čudne kamnine” del ostankov iz kanala, morda plast, ki jo je voda prenesla z višje gore, je dejal Vasavada. Toda po natančnejšem pregledu ekipa zdaj meni, da so kamnine nastale tam, kjer so jih našli, je dejal. Ekipa je želela vzeti vzorec kamnin za študij, vendar so bile te premajhne in krhke, tako da rover ni mogel zavrtati vanje.
18. junija je ekipa vzorčila tudi veliko skalo iz kanala z vzdevkom “Mammoth Lakes”. Analiza kamninskega prahu, ki so jo izvedli instrumenti v roverjevi notranjosti, pa je razkrila izjemno raznolikost mineralov v njej, je dejal Vasavada. “Najbolj zabavno je bilo, da smo v tej skali našli skoraj vse minerale, ki smo jih kdaj videli v celotni misiji,” je dejal. “To je za nas bilo obilno bogastvo.”
Curiosity je prispel v kanal Gediz Vallis marca in bo tam verjetno ostal še mesec ali dva. Znanstveniki si želijo namreč odkriti več podrobnosti, ki bi morda razkrile, kako je kanal nastal in koliko vode je moralo biti prisotne, da bi lahko izdolbla tolikšen kanal. Kanal je bil za znanstvenike zanimiv, že veliko, preden je Curiosity leta 2012 pristal na Marsu. “Vedno je bilo nekaj, kar je bilo zelo zanimivo,” je dejal Vasavada. “Spominjam se, ko se je rover kotalil čez zadnji hrib, preden smo prispeli do kanala, in kar naenkrat si lahko videl pokrajino in zakrivljen kanal. Zdaj smo dejansko tukaj in vse to lahko tako rekoč vidimo na lastne oči,” je dejal. “Vesel sem, da smo za raziskovanje izbrali nekaj, kar je bilo vredno dvanajstih let znanosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje