Nevarnost, ki preti Zemlji, se skriva za sosednjim planetom

Nova študija, objavljena na portalu Arxiv.org, opozarja, da se za našo najbližjo sosedo v osončju – Venero – skrivajo potencialno smrtonosni asteroidi, ki bi lahko trčili z Zemljo.

Zaradi Sončevega bleščanja ti nevarni asteroidi pogosto ostajajo nevidni. To pa pomeni, da lahko ostanejo neopaženi do trenutka, ko je že prepozno.

Trije posebej skrb vzbujajoč so asteroidi z oznakami 2020 SB, 524522 in 2020 CL1, pišejo raziskovalci iz Brazilije, Francije in Italije, ki so jih identificirali.

Nevarni Venerini "soplesalci"

Ti asteroidi z Venero krožijo v usklajenem ritmu, zato jih imenujejo "ko-orbitalni" asteroidi. Zaradi tega ritma se izognejo trkom z Venero, ne pa nujno tudi z Zemljo, pišejo raziskovalci.

Njihove orbite so nestabilne, kar pomeni, da jih lahko že manjše gravitacijske motnje potisnejo proti Zemlji.

In če bi kateri od omenjenih asteroidov, ki imajo premer med 100 in 400 metrov, zadel Zemljo, bi ustvaril krater, večji od treh kilometrov, in sprostil več kot milijonkrat več energije kot jedrska bomba, odvržena na Hirošimo leta 1945.

Ob trku bi lahko tako izbrisal večja mesta ali povzročile velike požare ali cunamije, če bi padel v ocean.

Skriti v bleščavi Sonca

Ker ti asteroidi z našega zornega kota večino časa potujejo za Soncem, jih zemeljski teleskopi skoraj ne morejo zaznati.

To pa je tudi razlog, da je časovno okno, v katerem jih lahko opazujemo, izjemno kratko – pogosto traja le dva do štiri tedne.

Eden od redkih observatorijev, ki bi lahko zaznal te skrite grožnje, je observatorij Rubin v Čilu, a tudi ta ima omejene zmožnosti.

Zato znanstveniki pozivajo k razvoju namenskih vesoljskih sond, ki bi bile usmerjene proti Veneri in bi lahko kartirale ta "nevidni" del neba. Po njihovih besedah je to edini način, na katerega bi lahko dobili popoln vpogled v območje, ki ga z Zemljinega površja ne moremo učinkovito spremljati.

Po njihovem mnenju bi bilo sonde najbolje usmeriti v tako imenovane La Grangejeve točke med Venero in Soncem. To so točke v bližini Venerine orbite okoli Sonca, v katerih sta gravitaciji Sonca in Venere izenačeni, in na teh točkah bi sonde lahko mirno "lebdele" in nadzorovale asteroide, ki "plešejo" okoli nje.