Neverjetne zgodbe, ki dokazujejo, da se zakladi skrivajo tam, kjer jih ne pričakujete

V trgovini z rabljenimi predmeti Goodwill v Austinu je marmorni doprsni kip moškega pritegnil pozornost Laure Young. Kip ji je bil tako zelo všeč, da ga je kupila za nekaj manj kot 40 evrov in ga poimenovala Dennis, po Dennisu Reynoldsu iz serije V Philadelphii je zmeraj sončno.

Vedela je, da je kip star, vendar ni niti najmanj slutila, da je kupila 2.000 let star original. Kip je deloval staro in zanemarjeno, vendar ni nič nakazovalo, da gre za antični artefakt. Kot se je pozneje izkazalo, je kip star več kot dve tisočletji in najverjetneje upodablja vojskovodjo Germanika, očeta cesarja Kaligule, piše Punkufer.

Domneva se, da je bil kip med drugo svetovno vojno odtujen iz Nemčije in je nazadnje pristal v ZDA. Ko je Laura Young kip poskušala prodati, so jo strokovnjaki iz londonske dražbene hiše Sotheby’s opozorili, da takšnega predmeta ni mogoče zakonito prodati, če obstaja kakršen koli sum, da je ukraden.

Poizvedovanje je pokazalo, da je bil kip nekoč razstavljen v muzeju Pompejanum v nemškem Aschaffenburgu, ki je bil med bombardiranjem v drugi svetovni vojni močno poškodovan. Čeprav se sliši kot neverjetna zgodba, pa odkrivanje skritih zakladov na nepričakovanih mestih ni tako redko, kot se zdi.

Skriti zaklad v klavirju

Ellen Kelly dolga leta ni smela igrati na klavir svoje tete Nore, vendar se je po njeni smrti instrument znašel na družinski razprodaji v Marylandu, kjer ga je Kelly leta 1992 tudi kupila. Sčasoma je opazila, da se pedal klavirja zatika, zato ga je dala popraviti. Med popravilom pa so odkrili zbirko 110 bejzbolskih kartic iz leta 1916.

Med njimi je bila tudi izjemno redka kartica bejzbolske legende Baba Rutha, pa tudi kartice 22 igralcev, ki so se pozneje vpisali v Hišo slavnih – med njimi Walterja Johnsona in Groverja Clevelanda Alexandra. Odkritje se je izkazalo za izjemno dragoceno.

Kartica Rutha je na dražbi dosegla ceno slabih 120.000 evrov, kar je močno preseglo ocene in postavilo rekord za primerek v takšnem stanju. Preostanek zbirke je bil prodan za dodatnih 4.070 evrov. Ko je zgodba o klavirju in skritih karticah prišla v medije, so številni začeli preiskovati podstrešja, kleti in stare predmete v iskanju skritega zaklada.

Mojstrovina flamskega slikarja

Umetnina, kupljena za zgolj 75 evrov, je desetletja visela na steni dnevne sobe britanskega umetnostnega zgodovinarja Christopherja Wrighta. Danes velja, da bi lahko šlo za izvirno delo enega najpomembnejših flamskih slikarjev 17. stoletja, sira Anthonyja van Dycka.

Wright, ki je v svoji karieri odkril vrsto dragocenih umetnin, je sliko kupil v 70. letih prejšnjega stoletja v Londonu, prepričan, da gre za eno izmed številnih kopij znanega portreta nizozemske vladarice Isabelle Clare Eugenie. Leta ji ni posvečal posebne pozornosti, dokler je ni opazil gost, kustos muzeja Ashmolean v Oxfordu. Prav on je namignil, da bi delo lahko bilo pomembnejše, kot je menil Wright.

Analize britanskih strokovnjakov so pokazale, da bi umetnina lahko izvirala iz delavnice samega Van Dycka. Čeprav ni mogoče s popolno gotovostjo potrditi, da jo je osebno naslikal, kakovost izvedbe kaže na neposredno povezavo z umetnikom.

Wright je ocenil, da bi bila lahko slika danes vredna okoli 46.000 evrov, čeprav posamezna dela van Dycka na dražbah dosegajo tudi precej višje zneske. Slika je trajno posojena muzeju Cannon Hall v Barnsleyju, kjer je kot del zbirke flamskega in nizozemskega slikarstva 17. stoletja na ogled javnosti.

Enigma z dna morja

Na dnu Baltskega morja so nemški potapljači našli redek artefakt iz druge svetovne vojne – napravo za šifriranje sporočil. Enigmo so odkrili med čistilno akcijo Svetovnega sklada za naravo (WWF) v zalivu Gelting na severovzhodu Nemčije. Sprva se je zdelo, da gre za star pisalni stroj, vendar je kmalu postalo jasno, da so našli zgodovinsko dragoceno napravo. Enigmo je nacistična vojska uporabljala za pošiljanje kodiranih sporočil med drugo svetovno vojno.

Sistem šifriranja je bil izjemno zapleten, kode pa so se spreminjale vsakih 24 ur, kar je zaveznikom predstavljalo velik izziv. Ko so potapljači spoznali, za kakšno najdbo gre, so obvestili pristojne institucije in jo nato predali arheologom ter strokovnjakom za restavriranje. Domneva se, da je bila naprava ob koncu vojne odvržena z nemške vojne ladje, da ne bi padla v sovražne roke.

Razbijanje kodov Enigme je bilo eno ključnih dosežkov zaveznikov. Ekipi, ki jo je vodil britanski matematik Alan Turing, je leta 1941 uspelo dešifrirati sistem, kar je omogočilo prestrezanje in razumevanje nemških vojaških sporočil. Zgodovinarji menijo, da je ta preboj skrajšal trajanje vojne za približno dve leti, še piše Punkufer.