Dogodek, ki ga nihče ni pričakoval: vasica ob idiličnem fjordu spet trepeta

Nekega julijskega dne leta 1934 se je nad idilično pokrajino norveških fjordov zgrnila katastrofa, ki je nihče ni pričakoval.
Ogromen zemeljski plaz se je utrgal z gore Langhamaren in zgrmel 700 metrov globoko v fjord. V trenutku so se dvignili valovi, ki so dosegli višino do 64 metrov in s sabo odnesli vse na svoji poti.

Vasi Tafjord in Sylte sta bili popolnoma uničeni. Umrlo je 40 ljudi. To je bila ena najhujših naravnih nesreč, ki so prizadele Norveško v 20. stoletju.

Skoraj stoletje pozneje nad regijo še vedno visi senca podobne grožnje. Tokrat je nevarnost gora Åkerneset, ki se postopoma premika in grozi, da se bo zrušila v Geirangerfjord.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se lahko odlomilo kar 54 milijonov kubičnih metrov kamnin, kar bi sprožilo cunami z valovi, visokimi od 70 do 80 metrov. Ta bi v nekaj minutah opustošil obalna naselja, med katerimi sta najbolj ogrožena Geiranger in Hellesylt.

Ena najbolj nadzorovanih gora na svetu

Åkerneset velja za eno najbolj nadzorovanih gora na svetu. GPS-naprave, topografski instrumenti in globinski senzorji neprestano spremljajo njen premik.

Geologi zagotavljajo, da gora ne bo zdrsnila v fjord brez predhodnih znakov, kar bi prebivalcem omogočilo pravočasno evakuacijo.
"Evakuacija tisočih ljudi s tako majhnega območja je nočna mora za oblasti," je za agencijo AFP povedal Einar Arve Nordang, župan občine Stranda, ki obsega ogroženi vasici Geiranger in Hellesylt.

"A pripravljeni smo. Načrti za izredne razmere so izdelani, vsi vedo, kaj storiti, in prebivalci so redno obveščani."

Poskusi, da bi odložili neizbežno

Strokovnjaki razmišljajo o rešitvah, kako preprečiti ali vsaj upočasniti neizogibno katastrofo. Ena od idej je, da bi iz gore izčrpali vodo, ki deluje kot mazivo in povečuje pritisk v kamninah.
Toda takšen projekt bi bil izjemno drag, saj bi bilo treba vso opremo prepeljati s helikopterji. "Če bi to izvedli, bi lahko sesutje gore zamaknili za več stoletij," je ocenil Sverre Magnus Havig z norveške Uprave za vodne vire in energijo.

V senci katastrofe življenje poteka brez strahu

Nevarnost, ki preti Geirangerju, je tako resnična, da je postala navdih za norveški film "Bølgen" (Val) iz leta 2015. Film prikazuje scenarij, v katerem se del gore Åkerneset zruši v fjord in sproži cunami, ki v nekaj minutah opustoši regijo.
Kljub ukrepom in sistemom zgodnjega opozarjanja dejstvo, da Geiranger leži na robu potencialne katastrofe, ostaja. Dokler se gora ne zruši ali pa se najde rešitev, ki bi lahko zaustavila njen propad, bodo prebivalci živeli v senci neizbežne grožnje.

"Tukaj smo na višini približno 30 do 40 metrov. Če bo val visok 90 metrov, bomo očitno pod vodo," je pred svojo hišo dejal Olav Arne Merok, ki v Geirangerju živi od rojstva. Vendar se prebivalci z grožnjo ne obremenjujejo. "Sicer bi lahko nehali živeti," je pojasnil.