Nov mejnik pri raziskovanju vesolja

Samo dve desetletji po tem, ko so astronomi odkrili prvi planet izven osončja, tako imenovani eksoplanet, je Nasa potrdila obstoj 6.000 tujih svetov, poroča portal Live Science.

Doba eksoplanetov se je začela leta 1992, ko so astronomi odkrili par planetov, ki krožita okoli pulzarja.

Leta 1995 pa so prvič odkrili eksoplanet, ki kroži okoli ene od zvezd glavnega niza, kot imenujemo skupino zvezd, v katero sodi tudi Sonce.

S prihodom novih misij in teleskopov se je število potrjenih eksoplanetov neprestano povečevalo. Tisočega so odkrili leta 2015 z misijo Kepler.

Samo leto kasneje so jih odkrili skoraj 1.500. Marca 2022 pa je skupno število doseglo 5.000.

Število 6.000 je veliko, a v primerjavi s stotimi milijardami, kolikor jih morda obstaja v naši galaksiji, je to zgolj drobec.

Vseeno pa je za civilizacijo, ki šele začenja raziskovati vesolje, to vreden razlog za praznovanje, piše portal.

Večina je povsem drugačnih od tega, kar poznamo doma

Veda o eksoplanetih pa ni zgolj zbiranje številk.

Raznovrstnost planetov, ki smo jih odkrili, nam razkriva ključne podatke o naravi, tudi o našem osončju in o Zemlji.

Mnogo odkritih planetov je namreč povsem drugačnih od vsega, kar poznamo doma. Obstajajo "vroči Jupitri" (angleško: hot Jupiters) – orjaški plinasti planeti, ki krožijo okoli svojih zvezd v nekaj dneh.

Imamo tudi planete z ultra kratkimi orbitalnimi obdobji, ki obkrožijo svojo zvezdo v zgolj nekaj urah.

Nekateri planeti so tako blizu svojim zvezdam, da so plimsko zaklenjeni s svojo zvezdo – podobno kot je Luna zaklenjena na Zemljo.

To pomeni, da je ena stran planeta vedno obrnjena k zvezdi, druga pa v temo vesolja. Ti planeti imajo eno stran večni žgočo, drugo pa zamrznjeno.

Drugi imajo tako ekstremne pogoje – temperature, tlake in kemične sestave –, da na njih morda dežuje železo, ali pa so manj gosti od stiropora.

Nekateri so morda prekriti z oceani, drugi zaviti v strupene pline.

Tam zunaj je še na tisoče kandidatov

Kot rečeno, je tam zunaj še veliko neodkritih planetov. Obstaja več kot tisoč opazovanj, ki kažejo, da obstajajo, a to je treba najprej potrditi, kar pa zahteva veliko dela.

Zgoraj opisane pojave, ki razkrivajo prisotnost eksoplaneta, namreč lahko povzročajo tudi drugi pojavi - na primer izbruhi zvezd ali napake v meritvah. Zato morajo za potrditev opraviti dodatna opazovanja – pogosto z drugimi teleskopi – in to vzame čas in vire.

Do julija 2025 je imel samo teleskop TESS seznam 7.655 kandidatov, od katerih je bilo potrjenih nekaj več kot 600.

Prihodnost bo prinesla na tisoče novih

Nove metode in instrumenti bodo morda število eksoplanetov in kandidatov že v kratkem močno povišali.

Nasin teleskop Nancy Grace Roman, katerega izstrelitev je načrtovana za leto 2027, naj bi s pomočjo mikrolečenja odkril še tisoče eksoplanetov.

Iskanja pa postajajo tudi vedno bolj ciljana. Namesto da bi metali široko mrežo, astronomi zdaj iščejo bolj specifične vrste planetov.

Evropski teleskop PLATO, ki bo izstreljen leta 2026, bo zaznaval številne kamnite planete okoli zvezd, podobnih Soncu.

Teleskop Habitable Worlds Observatory (HWO), ki je sicer za zdaj še v fazi predloga, a bo iskal planete v bivalnih območjih in dodal nova imena na hitro rastoči seznam.

Druge misije bodo bolj podrobno preučevale že znane eksoplanete.

Sveti gral raziskovanja eksoplanetov

Toda v središču vsega tega raziskovanja ostaja veliko vprašanje: "Ali smo sami?", oziroma, "Ali kateri od teh ali še neodkritih planetov gosti življenje?"

"Vsaka nova vrsta planeta, ki jo odkrijemo, nam pove nekaj o pogojih, v katerih lahko planeti nastanejo – in posledično, kako pogosti bi lahko bili planeti, podobni Zemlji, ter kje bi jih morali iskati," je povedala Dawn Gelino, vodja Nasinega programa za raziskovanje eksoplanetov (ExEP) pri Jet Propulsion Laboratory v južni Kaliforniji.

"Če želimo izvedeti, ali smo sami v vesolju, so ta znanja ključnega pomena."

Sveti gral raziskovanja eksoplanetov je tako njihova bivalnost.

Le malo doslej odkritih eksoplanetov kaže potencial za to, da na njem obstaja življenje.

Ključni so tako imenovani "biosignali" – kemikalije v ozračju ali sestavi planetov, ki bi lahko nakazovale prisotnost življenja.

Teleskop James Webb (JWST) s svojo infrardečo spektrometrijo atmosfer je šele začel odgovarjati na ta vprašanja – in že ponuja nekaj obetavnih, a še ne dokončnih rezultatov.

Veliko upanja znanstveniki polagajo v HWO, ki bo odkrival eksoplanete v bivalnih območjih okoli zvezd, kjer vladajo temperature in razmere, ki omogočajo nastanek in obstoj življenja.

Sčasoma bomo imeli seznam potrjenih Zemlji podobnih planetov okoli Soncu podobnih zvezd.

Takrat pa nas bo čakala še težja naloga: ugotoviti, ali kateri od teh svetov dejansko gosti življenje, članek za Live Science zaključuje Evan Gough.