Menu Item
'Sovražim ponedeljke', je verjetno pogosto slišana besedna zveza iz ust zaposlenih. Z nepriljubljenimi ponedeljki so se generacije v preteklosti spoprijemale na različne načine, mladi rod zaposlenih pa se jih je lotil na bolj eleganten način. S pristopom "Bare minimum Monday" ali "v ponedeljek opravimo najmanjšo možno količino dela".
Ponedeljek velja med zaposlenimi za enega od najmanj priljubljenih, najbolj stresnih in najmanj produktivnih dni v tednu. Razlog tiči predvsem v tem, da je treba po ležernem vikendu najti energijo ter znova z vso resnostjo in zagnanostjo poprijeti za delovne obveznosti.
Z neprijetnim ponedeljkovim občutkom se spoprijemajo vse generacije. Toda če so se starejše generacije s ‘psihično obremenjujočimi’ ponedeljki nekako sprijaznile, se jih je mlajša generacija zaposlenih lotila na nekoliko drugačen način, poroča CNN.
Ponedeljek s kar najmanj opravljenega dela
Na družbenem omrežju Tiktok se je namreč v zadnjem obdobju razširil trend minimalne ponedeljkove delovne angažiranosti ali t. i. “Bare minimum Monday”. Torej nekakšen mehek prehod iz ležernega razpoloženja med vikendom v naporen začetek delovnega tedna.
Mladi z “Bare minimum Monday” nov delovni teden začnejo tako, da v ponedeljek zavestno in brez kančka občutka krivde opravijo kar najmanjšo možno količino dela oz. naredijo samo tisto, kar je zares nujno.
S takšnim pristopom do dela se tako učinkovito spopadejo s stresom, ki ga pogosto prinaša že nedeljska misel na nov delovni teden. Namesto tega misel na prihajajoče delno ponedeljkovo brezdelje odnese stres in pritisk, človek pa v nov teden vstopi z veliko večjim zanosom. Mladi ob tem vzpostavljajo tudi boljše ravnovesje med delovnimi obveznostmi in prostim časom, še poroča CNN.
@itsmarisajo The story behind Bare Minimum Monday 🫶 #selfemployed #burnoutrecovery #selfemployedlife #worklifewellbeing #bareminimummondays #bareminimummonday ♬ Theme From A Summer Place - Percy Faith
In medtem ko nov trend žanje navdušenje med mladimi, so pojava manj veseli številni šefi podjetij. Toda kot je za CNN dejala Jessica Kriegel, strokovnjakinja za odnose na delovnem mestu, je včasih dobro postaviti merila glede stopnje nujnosti določenih opravil. Torej, katero delo lahko nekoliko odložimo in kaj je nujno, da je opravljeno takoj. Tudi šefi se bodo morali torej zavedati tega, da je s ponedeljkovega urnika boljše črtati opravila, ki jih lahko brez posledic prestavimo na kakšen drug dan.
Takšen pristop sicer ni mogoč za vse vrste dela, kjer pa je to mogoče, bo pa morda počasi začel postajati stalnica.
In če je doslej vsaka generacija iznašla način, kako vsaj del delovnega tedna preživeti v brezdelju, je morda mlada generacija našla spontano pot do delovnika, ki bo v bistvu trajal le štiri dni, še poroča CNN.
Med zaposlenimi so pogosti tudi drugi trendi, kot na primer ‘tiha odpoved‘, pri čemer zaposleni celoten delovni čas opravlja samo tiso in nič več, kar je nujno treba. Nekateri zaposleni se redno poslužujejo tudi ‘kibernetskega poležavanja’, pri čemer zaposleni, namesto da bi delal, brska po internetu. Med zaposlenimi pa je pogosto tudi pošiljanje prošenj za delo drugim delodajalcem zgolj zaradi besa, ki ga zaposleni doživlja ob opravljanju trenutnega dela.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje