Nova celina, za katero nismo vedeli skoraj 400 let

WIKIPEDIA

Velika je skoraj toliko kot Avstralija, vendar vidimo samo njene vrhove, ki štrlijo iz oceana. Zaradi nje bi lahko Nova Zelandija postala šestkrat večja.

Koliko celin je na našem planetu, je stvar debate, saj pojem ni jasno definiran. Wikipedija piše, da naj bi celino predstavljala velika, nepretrgana površina kopnega, ki mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti značilne geološke meje. Tako število celin sega od štiri do sedem, odvisno, ali Evropo, Azijo in Afriko štejete kot eno, dve ali tri celine, podobno tudi Severno in Južno Ameriko.

Pred kratkim pa je postalo jasno, da obstaja še ena celina. Leta 2017 je namreč skupina novozelandskih geologov razburila geološko srenjo in prišla na naslovnice časopisov z objavo odkritja “nove celine” (v angleško govorečem svetu poznajo sedem celin). Nova celina je po njihovih izračunih malce manjša od Avstralije in meri 4,9 milijona kvadratnih kilometrov. Toda, boste rekli, tako velike celine zagotovo ne bi mogli zgrešiti, zakaj je doslej nismo videli? Pravzaprav jo – vendar le del. Večina celine, kar 94 odstotkov, leži pod oceanom. Iz nje štrlijo nekateri najvišji deli, ki jih danes poznamo kot Novo Zelandijo in nekatere otoke v Tihem oceanu. Zato so geologi novo celino poimenovali Zelandija oziroma Te Riu-a-Māui v jeziku Maorov, prvotnih prebivalcev Nove Zelandije.

Skoraj 400 let je bila vsem na očeh

Lahko bi rekli, da smo ljudje potrebovali skoraj štiristo let, da smo ugotovili, da gre za novo celino. Ta pogled je sicer evropocentričen, kajti temelji na tem, da smo Evropejci te predele odkrili šele v sedemnajstem stoletju. Maori so Novo Zelandijo naselili približno 800 let prej, vendar so bili šele Evropejci, natančneje Angleži, prvi, ki so ta območja vključili na zemljevid sveta. “To je primer, kako lahko traja nekaj časa, da se odkrije nekaj zelo očitnega,” je za BBC povedal Andy Tulloch, geolog na novozelandskem raziskovalnem inštitutu GNS Science. Bil je del ekipe, ki je odkrila Zelandijo.

Kljub skepsi znanstvene srenje so se dokazi kopičili. Geologi so tako ugotovili, da je Zelandija celina zaradi vrst kamnin, ki jih tam najdemo. Celinska skorja je običajno sestavljena iz magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin – kot so granit, skrilavec in apnenec, medtem ko je oceansko dno običajno samo iz magmatskih kamnin, kot je bazalt. “Piko na i” pa so predstavljali satelitski podatki, s pomočjo katerih kartirajo morsko dno. S to tehnologijo je Zelandija jasno vidna kot gmota, velika skoraj kot Avstralija. Nova celina poleg Nove Zelandije obsega otok Novo Kaledonijo, francosko kolonijo, in dva majhna otoka Lord Howe in Ball’s Pyramid, ki pripadata Avstraliji – zadnji po zapisih iz 18. stoletja “ni večji od čolna”.

Kot ugotavljajo geologi, je bila Zelandija prvotno del starodavne superceline Gondvane, ki je nastala pred približno 550 milijoni let in je pravzaprav združevala vso zemljo na južni polobli. Zelandija je zasedala vogal na vzhodni strani, kjer je mejila na več drugih, vključno s polovico zahodne Antarktike in celotno vzhodno Avstralijo. Nato se je pred približno 105 milijoni let, “zaradi procesa, ki ga še ne razumemo povsem, Zelandija začela umikati”, pravi Tulloch. Sčasoma se je kontinent potopil in izginil pod morjem. Kdaj točno se je to zgodilo in ali je bila Zelandija kdaj v celoti nad vodo, pa še ni znano. Za tovrstne odgovore bo potrebnih še kar nekaj let ali celo desetletij raziskav.

Video o nastanku Zelandije si poglejte spodaj.

Se bo zaradi nove celine razširila tudi Nova Zelandija?

Približno v istem času, kot so geologi odkrili celino, je začela veljati “Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu”.

Ta pravi, da lahko države razširijo svoja pravna ozemlja onkraj svoje izključne ekonomske cone, ki sega 200 navtičnih milj (370 km) od njihove obale, in zahtevajo svoj “razširjeni epikontinentalni pas” – z vsemi mineralnimi bogastvi in nafto, ki jih to zajema. Če bi Nova Zelandija dokazala, da je del večje celine, bi lahko svoje ozemlje povečala za šestkrat, piše BBC. Kakšne posledice bi to imelo za svetovno politiko in razmerja sil, pa prav tako ostaja neznanka.