Menu Item
Čeprav Nil uradno velja za najdaljšo reko na svetu, želi ekipa raziskovalcev dokazati, da je najdaljša v bistvu Amazonka, ki sicer velja za najbolj vodnato reko.
Prihodnjo pomlad se namerava mednarodna ekipa raziskovalcev odpraviti po eni največjih rek na svetu – južnoameriški Amazonki – in dokazati, da gre za najdaljšo reko na svetu. Primat v dolžini v tem trenutku sicer pripada afriškemu velikanu Nilu.
Ta naj bi bil po podatkih iz Wikipedije dolg 6.650 kilometrov, Amazonka pa “samo” 6.400 kilometrov. Je pa Amazonka med vsemi rekami najbolj vodnata. Poprečni pretok velikanke znaša kar med 215 in 230.000 kubičnih metrov na sekundo, kar je skoraj 100-krat toliko kot Nil.
“Nil je kot črv in Amazonka je anakonda,” je za CNN dejal brazilski vodja odprav Yuri Sanada, sicer tudi raziskovalec in filmski producent. “Torej ni primerjav – največjo reko imamo. Ali je tudi najdaljša, pa bomo videli.”
Odprava, ki bo na pot krenila aprila prihodnje leto, namerava prepotovati celotno dolžino Amazonke – skoraj 7.000 kilometrov – z uporabo sodobne satelitske tehnologije pa enkrat za vselej znanstveno dokazati, da Amazonka ni samo najobsežnejša reka, ampak tudi najdaljša.
Na Amazonki ni postavljenega nobenega mostu. Razlog je v tem, da gladina reke v deževni dobi lahko ponekod naraste tudi za deset metrov, hkrati pa se voda razlije in reka lahko postane tudi trikrat širša kot v sušnem obdobju. Bregovi reke niso trdni, ampak zlahka erodirajo, poleg tega je mehko tudi rečno dno. Gradnja mostu, ki bi bil dovolj velik in stabilen, bi tako bila izjemno zahtevna in draga. Veliko lažje je, da se ljudje preko reke prevažajo s plovili.
Spor o dolžini rek v veliki meri izvira iz vprašanja, kje Amazonka pravzaprav izvira. Medtem ko trenutno velja, da je izvir velikanke reka Apurimac v južnem Peruju, pa ameriški raziskovalec James Contos trdi, da je odkril še bolj oddaljen izvir – reko Mantaro v severnem Peruju.
O tem je leta 2014 opravil tudi raziskavo. “Odkritje novega izvira Amazonki dodaja 77 kilometrov,” pravi Contos. Ali bo to dovolj, da Amazonka postane najdaljša reka na svetu, pa še ni znano.
Contos pravi, da je merjenje dolžine v resnici samo eden od izgovorov za obstoj ekspedicije, ki ima po njegovih besedah veliko večje cilje. Celoviteje želijo dokumentirati in osvetliti bogato biotsko raznovrstnost amazonskega deževnega gozda in opozoriti na potrebo, da svetovna skupnost sodeluje pri njenem ohranjanju. Amazonski deževni pragozd, ki ga imenujejo tudi “pljuča sveta”, je eno najbolj ogroženih področij na svetu, na katerem zaradi izsekavanja in drugih človekovih dejavnosti najhitreje izginjajo živalske in rastlinske vrste – od katerih jih je veliko še popolnoma neznanih človeku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!